{"id":33,"date":"2013-05-02T18:23:38","date_gmt":"2013-05-02T17:23:38","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-1-1999\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:50","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:50","slug":"zgodovina-za-vse-1-1999","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-1999\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/1999"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Alenka KA\u010cI\u010cNIK GABRI\u010c<\/a><\/p>\n

Dragan MATI\u0106<\/a><\/p>\n

Taja KRAMBERGER<\/a><\/p>\n

Igor GRDINA, Mitja SPREIZER<\/a><\/p>\n

Mojca \u0160AVNIK<\/a><\/p>\n

Tone KREGAR<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik posestva Sne\u017enik<\/a><\/p>\n

Pretep v \u0160antlovi ve\u017ei<\/a><\/p>\n

Morala in pravila obna\u0161anja v dru\u017einskem krogu v lu\u010di me\u0161\u010danskih bontonov<\/a><\/p>\n

Stara pesem – mojstrovina Viktorja Parme in zmazek Ivana Cankarja<\/a><\/p>\n

Vladimir Levstik in Ivan Cankar: ali skrivnost je \u0161e vedno \u017eiva<\/a><\/p>\n

Milar Hod\u017ea in Srednja Evropa<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image11\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Alenka KA\u010cI\u010cNIK GABRI\u010c<\/span><\/p>\n

Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik posestva Sne\u017enik<\/span><\/p>\n

Henrik Schollmayer-Lichtenberg je bil po osnovni izobrazbi gozdar. Od leta 1884 pa do svoje upokojitve 1919 je bil zaposlen na sne\u017eni\u0161kem veleposestvu, sprva kot upravnik revirja Ma\u0161un, od 1903 pa kot direktor celotnega veleposestva. Poleg osnovnega dela se je zanimal \u0161e za celo vrsto drugih tem, o katerih je napisal celo ve\u010d \u010dlankov. Nekateri med njimi so \u0161e danes osnovni vir za preu\u010devanje posameznih tem v zgodovinopisju, etnologiji, meteorologiji in tudi drugod.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dragan MATI\u0106<\/span><\/p>\n

Pretep v \u0160antlovi ve\u017ei<\/span><\/p>\n

Avtor se v razpravi posve\u010da analizi poteka prvega ve\u010djega nem\u0161ko-slovenskega ekscesa, ki je privedel do fizi\u010dnih obra\u010dunavanj in dokon\u010dno razbil iluzijo o mirnem so\u017eitju slovenskih in nem\u0161kih me\u0161\u010danov. Potem ko prika\u017ee stopnjevanje provokacij med nemskiml Turnarji in slovenskimi Sokoli ter burni potek dogodkov do katerih je pri\u0161lo v \u0160antlovi hi\u0161i v no\u010di s 23. na 24. julij 1867, obravnava tudi neposredne in dolgoro\u010dne posledice, do katerih je zaradi \u0161kandala pri\u0161lo: zasedba Ljubljane z dodatnim voja\u0161tvom, suspenz \u017eupana Coste, sodni proces in obsodbe glavnih akterjev, padec priljubljenosti slovenske stranke in s tem povezani poraz na ob\u010dinskih volitvah l. 1868, slovenski bojkot nadaljnjih ob\u010dinskih volitev, ki ga je v svoji u\u017ealjenosti dosegel Costa ter prihod nem\u0161ke ob\u010dinske vlade, ki je potem Ljubljani vladala kar 14 let.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Taja KRAMBERGER<\/span><\/p>\n

Morala in pravila obna\u0161anja v dru\u017einskem krogu v lu\u010di me\u0161\u010danskih bontonov<\/span><\/p>\n

Avtorica na podlagi me\u0161\u010danskih bontonov obravnava dru\u017einsko moralo in pravila obna\u0161anja v me\u0161\u010danskih krogih pred prvo svetovno vojno. Dru\u017einska morala se razkriva kot notranja lo\u010dnica dru\u017ebe, kot tisti druzbeni mehanizem, ki vzdr\u017euje status quo v me\u0161\u010danski dru\u017ebeni poziciji, slone\u010di na nespremenljivosti ter kopi\u010denju in ohranjanju privilegijev.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Igor GRDINA, Mitja SPREIZER<\/span><\/p>\n

Stara pesem – mojstrovina Viktorja Parme in zmazek Ivana Cankarja<\/span><\/p>\n

Pisatelj Ivan Cankar (1876 – 1918) , je leta 1898 poleg ve\u010d drugih odrskih besedil prevedel v sloven\u0161\u010dino tudi libreto Guida Menascija (1867 – 1925) za “dramati\u010dno romanco Stara pesem Viktorja Parme (1858 – 1925). Cankar teksta ni slovenil iz italijanskega izvirnika, temve\u010d iz hrva\u0161kega prevoda Augusta Haramba\u0161i\u0107a. Delo, ki je temeljilo na motivih iz Heinejeve poezije, kljub ve\u010d ponovitvam ni do\u017eivelo posebnega priznanja. Slovenski prevod Stare pesmi je dolgo \u010dasa veljal za izgubljenega, leta 1998 pa ga je Mitja Spreizer na\u0161el v Glasbeni zbirki Ljubljanske Narodne in univerzitetne knji\u017enice.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Mojca \u0160AVNIK<\/span><\/p>\n

Vladimir Levstik in Ivan Cankar: ali skrivnost je \u0161e vedno \u017eiva<\/span><\/p>\n

S transkripcijo pisem Vladimira Levstika Ivanu Cankarju sku\u0161a avtorica osvetliti njun specifi\u010den odnos. Padci in vzponi njunega prijateljstva se odra\u017eajo v njuni korespondenci z drugimi pisci. Po drugi strani, kazejo pisma njun na\u010din \u017eivljenja in razmi\u0161ljanja, ter odsevajo bli\u0161\u010d in bedo literatov v dvajsetih letih 20. stoletja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tone KREGAR<\/span><\/p>\n

Milar Hod\u017ea in Srednja Evropa<\/span><\/p>\n

Milan Hod\u017ea velja za nedvomno najpomembnej\u0161ega slova\u0161kega politika v prvi polovici 20. stoletja. Bil je poslanec \u017ee v ogrskem parlamentu, svoj politi\u010dni vrhunec pa je dosegel v 1. \u010cSR ko je bil med ostalim tudi edini ne\u010de\u0161ki predsednik vlade. S svojim politicnim razmi\u0161ljanjem in delovanjem je presegel meje mati\u010dne domovine ter veljal za vodilnega predstavnika evropske agrarne demokracije. Velik del svoje aktivnosti je namenjal ureditvi razmer v Srednji Evropi ter povezovanju in skupnemu nastopu njenih narodov, v \u010demer le videl klju\u010d do umiritve napetosti in Evropi nujno potrebnega geopoliti\u010dnega ravnovesja. Njegove zamisli o srednjeevropski federaciji so naletele na somisljenike tudi v Sloveniji, saj je denimo Edvard Kocbek v temeljnih vpra\u0161anjih v celoti delil Hod\u017eevo vizijo bodo\u010dega srednjeevropskega ustroja.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Alenka KA\u010cI\u010cNIK GABRI\u010c Dragan MATI\u0106 Taja KRAMBERGER Igor GRDINA, Mitja SPREIZER Mojca \u0160AVNIK Tone KREGAR \u010clanki: Henrik Schollmayer Lichtenberg, upravnik posestva Sne\u017enik Pretep v \u0160antlovi ve\u017ei Morala in pravila […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":32,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-33","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:32:09","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=33"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=33"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=33"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=33"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}