{"id":27,"date":"2013-05-02T17:59:09","date_gmt":"2013-05-02T16:59:09","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-2-1997\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:48","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:48","slug":"zgodovina-za-vse-2-1997","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-1997\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/1997"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Ferdo GESTRIN<\/a><\/p>\n

Boris GOLEC<\/a><\/p>\n

Igor GRDINA<\/a><\/p>\n

Marta VERGINELLA<\/a><\/p>\n

Peter RUSTJA<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

Slovanske migracije v Italijo<\/a><\/p>\n

Butale so vas, pa ji pravijo mesto<\/a><\/p>\n

Skrivnostni Ipavec<\/a><\/p>\n

Prihod vlaka v Trst<\/a><\/p>\n

“Glasba svira Hej Slovani …”<\/a><\/p>\n

 <\/td>\n

\"Image8\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Ferdo GESTRIN<\/span><\/p>\n

Slovanske migracije v Italijo<\/span><\/p>\n

Slovansko doseljevanje v Italijo je trajalo od srede 7. do 18. stoletja. Sam proces delimo v tri razli\u010dna obdobja: selitve v zgodnjem srednjem veku, prisilna migracija v obliki su\u017eenjstva in vrhunec migracij od srede 14. do srede 16. st. V vsem tem \u010dasu je pri\u0161lo v Italijo ve\u010d sto tiso\u010d slovanskih priseljencev. Ustalili so se v mestih in na pode\u017eelju po skoraj celi Italiji. Vzroki za odhod onstran morja so bili zlasti rev\u0161\u010dina in lakota, gospodarske in poslovne zadeve ter tur\u0161ki vpadi in osvajanja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Boris GOLEC<\/span><\/p>\n

Butale so vas, pa ji pravijo mesto<\/span><\/p>\n

Butalstvo spodnjekranjske purgarije v predrazsvetljenski dobi<\/span><\/p>\n

Avtor parafrazira \u0161aljive zgodbe Frana Mil\u010dinskega o Butalcih, nespametnih prebivalcih izmi\u0161ljenega mesteca, in i\u0161\u010de vzporednice z osmimi slovenskimi mesteci v predrazsvetljenski dobi. Literarni Butalci se nasplo\u0161no dobro prilegajo dogodkom in procesom v gospodarsko propadajo\u010dih, prete\u017eno ruralnih naseljih z naslovom mesta, ter njihovim prebivalcem, ki so se ob vsej svoji malopomembnosti toliko bolj trudili odstopati od pode\u017eelske okolice.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Igor GRDINA<\/span><\/p>\n

Skrivnostni Ipavec<\/span><\/p>\n

Razprava prikazuje \u017eivljenje in delo slovenskega skladatelja in zdravnika Alojza Ipavca (1815 -1849). Njegove skladbe (spleti klavirskih val\u010dkov, fantazija v obliki poloneze, samospev, napev v ljudskem duhu) ka\u017eejo ustvarjalca, ki pripada romanti\u010dni paradigmi; v njegovem opusu prihajajo do izraza tako “me\u0161\u010danski” kot “nacionalni” elementi, ki so \u0161ele po letu 1848 prevladali v glasbi na Slovenskem.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Marta VERGINELLA<\/span><\/p>\n

Prihod vlaka v Trst<\/span><\/p>\n

\u010clanek obravnava odprtje zadnjega dela proge ju\u017ene \u017eeleznice, \u017eele\u017eni\u0161ke trase Ljubljana-Trst. Velika pri\u010dakovanja tr\u017ea\u0161kih podjetni\u0161kih krogov, da bo odprtje ju\u017ene \u017eeleznice bistveno pripomoglo k gospodarskemu razcvetu tr\u017ea\u0161kega emporija in prekinilo premo\u010d severnonem\u0161kih pristani\u0161\u010d, so se prav kmalu izkazala za zmotna. Dr\u017eava, ki je bila julija 1857 ob otvoritvi zadnjega dela proge ju\u017ene \u017eeleznice \u0161e dobrotnica, je v o\u010deh tr\u017ea\u0161ke elite postala krivec vseh te\u017eav, ki so trle tr\u017ea\u0161ko gospodarstvo.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Peter RUSTJA<\/span><\/p>\n

“Glasba svira Hej Slovani …”<\/span><\/p>\n

O plesni kulturi slovenskega me\u0161\u010danstva v Trstu 1852-1897<\/span><\/p>\n

Vloga organiziranega mestnega kulturnega \u017eivljenja tr\u017ea\u0161kih Slovencev je rastla vzporedno z ugledom in mo\u010djo ekonomske, socialne in politi\u010dne dejavnosti slovenskega \u017eivlja v Trstu. Ples in kultura sta odigrala v tem procesu nezanemarljivo vlogo na podro\u010dju kulturnega osamosvajanja in pridobivanja zavesti za kulturno in narodno delo v mestnem okolju. Prirejanje plesov in javnih veselic je bilo sredstvo za potrjevanje vloge Slovencev in slovenstva v mestu. Tr\u017ea\u0161ke mestne oblasti so namre\u010d priznavale obstoj Slovencev le na pode\u017eelju.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Ferdo GESTRIN Boris GOLEC Igor GRDINA Marta VERGINELLA Peter RUSTJA \u010clanki: Slovanske migracije v Italijo Butale so vas, pa ji pravijo mesto Skrivnostni Ipavec Prihod vlaka v Trst “Glasba […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":26,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-27","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:32:54","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/27","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=27"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/27\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/26"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=27"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=27"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=27"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}