{"id":25,"date":"2013-05-02T17:51:30","date_gmt":"2013-05-02T16:51:30","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-1-1997\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:48","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:48","slug":"zgodovina-za-vse-1-1997","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-1997\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/1997"},"content":{"rendered":"<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td style=\"width: 180px;\" valign=\"top\">Avtorji <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#zizek\">Aleksander \u017dI\u017dEK<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#studen\">Andrej STUDEN<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#drnovsek\">Marjan DRNOV\u0160EK<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#tominsek\">Tadeja TOMIN\u0160EK RIHTAR<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#kerec\">Darja KER\u00c9C<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#ferenc\">Tone FERENC<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#mihelic\">Darja MIHELI\u010c<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td style=\"width: 370px;\" valign=\"top\">\u010clanki <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#zizek\">Begav\u010dka &#8230;<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#studen\">Ustavite, ustavite \u017eeleznega slona!<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#drnovsek\">Amerika: raj za \u017eenske<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#tominsek\">Pili smo vodo, polno \u0161kodljivega mr\u010desa<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#kerec\">Nekaj malega o Mad\u017earih, grofih in \u0161e \u010dem<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#ferenc\">Kaj je bila ta \u017eenska?<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#mihelic\">J&#8217;Accuse<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" size-full wp-image-24\" src=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image7.jpg\" alt=\"Image7\" width=\"227\" height=\"319\" srcset=\"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image7.jpg 227w, https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image7-213x300.jpg 213w\" sizes=\"auto, (max-width: 227px) 100vw, 227px\" \/><\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"zizek\"><\/a>Aleksander \u017dI\u017dEK<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Begav\u010dka &#8230;<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">ali Zakaj so se irharski pomo\u010dniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">\u010clanek opisuje pobeg dveh potujo\u010dih irharskih pomo\u010dnikov iz Celja, kjer sta ju hotela njuna mojstra s silo (zaporom in tepe\u017eem) &#8220;prepri\u010dati&#8221;, naj nadaljujeta delo. Za\u0161\u010dito sta poiskala pri gra\u0161kem irharskem cehu, ki je celjska mojstra poklical na odgovornost. Mojstra sta poiskala varstvo celjskega mestnega sveta, v vedno bolj \u017eiv\u010dno medsebojno obto\u017eevanje pa je morala pose\u010di dr\u017eavna oblast. Po enoletni preiskavi (1753) so na stvar v olaj\u0161anje vseh pozabili.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"studen\"><\/a>Andrej STUDEN<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Ustavite, ustavite \u017eeleznega slona!<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Prihod ju\u017ene \u017eeleznice v na\u0161e kraje<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Ju\u017ena \u017eeleznica je z Dunajem povezala Celje leta 1846, leta 1849 je bila speljana do Ljubljane, leta 1857 pa do Trsta. V vseh omenjenih mestih so na sijajno okra\u0161enih kolodvorih ob prihodu prvega vlaka priredili veli\u010dastne sprejeme. Osrednji del razprave je posve\u010den zlasti razmi\u0161ljanju, ob\u010dutkom in vtisom na\u0161ih prednikov nekaj let pred in po prihodu \u017eeleznice v na\u0161e kraje.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"drnovsek\"><\/a>Marjan DRNOV\u0160EK<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Amerika: raj za \u017eenske<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Slovenske priseljenke v ZDA do prve svetovne vojne so \u0161tevil\u010dno zaostajale za mo\u0161kim svetom. Misijonarji Friderik Baraga, Franc Pirc in Jakob Trobec so pritegnili k sebi sestre, da so jim pomagale v gospodinjstvu in pri misijonarskem delu kot u\u010diteljice, orglarke in cerkvene pevke. V \u010dasu mno\u017ei\u010dnega izseljevanja so odhajale na poziv mo\u017e, ki so se odlo\u010dili za stalno naselitev v ZDA, dekleta pa za \u017eenini. Mnoge \u017eenske so se zaposlovale kot slu\u017ekinje in kuharice, posebnost pa predstavlja val deklet iz Dom\u017eal in okolice (s Kranjske), ki so bile specializirane kot izdelovalke slamnikov. Zaposlile so se v tovarnah klobukov v New Yorku, Chicagu in Clevelandu. Ameri\u0161ke Slovenke so se vklju\u010devale v izseljenska dru\u0161tva, delo Cerkve in na prelomu v dvajseto stoletje tudi v politi\u010dno \u017eivljenje. Bistveno pa je bilo, da so \u017eenske v Ameriki zadihale svobodnej\u0161e, saj jih niso dr\u017eale spone patriarhalnega \u017eivljenja kot doma v Evropi.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"tominsek\"><\/a>Tadeja TOMIN\u0160EK RIHTAR<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Pili smo vodo, polno \u0161kodljivega mr\u010desa<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">H kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in kanalizacije pred prvo svetovno vojno<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Avtorica obravnava za\u010detke razvoja vodovoda in modernega kanalizacijskega sistema v Ljubljani v obdobju od 1880 do 1910, ki sta polo\u017eila temelje za izbolj\u0161avo sanitarnega in zdravstvenega stanja v mestu. Omogo\u010dila sta preskrbo z vodo neposredno v hi\u0161i, nadalje opremljenost z &#8220;angle\u0161kimi strani\u0161\u010di&#8221; na izplakovanje z vodo ter s kopalnicami, ki pa so bile zaenkrat \u0161e stvar presti\u017ea. Povzro\u010dila sta torej, da so stare sanitarne nepravilnosti izginjale in se je za\u010dela oblikovati nova kvaliteta \u017eivljenja v mestu.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"kerec\"><\/a>Darja KER\u00c9C<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Nekaj malega o Mad\u017earih, grofih in \u0161e \u010dem<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Preden je bilo Prekmurje priklju\u010deno h kraljevini SHS, je S\u00f3bota imela status polruralnega trga, ki je \u0161tel blizu 3000 prebivalcev. Kljub &#8220;majhnosti&#8221; pa so S\u00f3boto pretresala \u0161tevilna politi\u010dna obra\u010dunavanja med Slovenci in Mad\u017eari ter \u017didi in katoliki. Navkljub nasprotjem pa so si pred prvo svetovno vojno med prebivalci S\u00f3bote posebne simpatije pridobili grofje Sz\u00e1p\u00e1ryji. S\u00e1ma S\u00f3bota se je za\u010dela &#8220;kulturno&#8221; razvijati konec 19. stoletja &#8220;pod taktirko&#8221; lokalnih mogotcev, gospodarski razvoj pa je nastopil res \u0161ele v medvojnih letih.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"ferenc\"><\/a>Tone FERENC<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Kaj je bila ta \u017eenska?<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Avtor po gradivu nem\u0161kega konzulata v Ljubljani, ki ga hrani Politi\u010dni arhiv nem\u0161kega zunanjega ministrstva (Politisches Archiv Ausw\u00e4rtigen Amtes) v Bonnu, prikazuje obisk Marie Bognar, sodelavke Rde\u010dega kri\u017ea, leta 1941 v Ljubljani. S pomo\u010djo poro\u010dil nem\u0161ke in italijanske policije rekonstruira njeno \u017eivljenje in delovanje. Toda odgovor na vpra\u0161anje, kaj je v resnici bila ta \u017eenska in kaj je iskala v Ljubljani, \u0161e naprej ostaja skrivnost.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"mihelic\"><\/a>Darja MIHELI\u010c<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">J&#8217;Accuse<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Prispevek opisuje in dokumentira eno od usod mnogih ljudi, ki po drugi svetovni vojni na Slovenskem niso hoteli skrivati ali celo zavre\u010di svojega katoli\u0161kega svetovnonazorskega prepri\u010danja. Oblast je zlasti pri javnih uslu\u017ebencih trpela le prikrito versko \u017eivljenje, javnega pa ne. Nadle\u017ene vernike je \u0161ikanirala in jih je sku\u0161ala na\u010drtno javno o\u010drniti s podtikanjem kaznivih dejanj, ki jih v resnici niso zagre\u0161ili.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtorji Aleksander \u017dI\u017dEK Andrej STUDEN Marjan DRNOV\u0160EK Tadeja TOMIN\u0160EK RIHTAR Darja KER\u00c9C Tone FERENC Darja MIHELI\u010c \u010clanki Begav\u010dka &#8230; Ustavite, ustavite \u017eeleznega slona! Amerika: raj za \u017eenske Pili smo vodo, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":24,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-25","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:32:54","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/24"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}