{"id":23,"date":"2013-05-02T17:43:36","date_gmt":"2013-05-02T16:43:36","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-2-1996\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:48","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:48","slug":"zgodovina-za-vse-2-1996","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-1996\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/1996"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Aleksander LAVREN\u010cI\u010c<\/a><\/p>\n

Jo\u017ee MO\u017dINA<\/a><\/p>\n

Jelka PIRKOVI\u010c<\/a><\/p>\n

Igor GRDINA<\/a><\/p>\n

Peter \u0160TIH<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

Ljudje z \u017eeleznimi rokami in nogami<\/a><\/p>\n

“Odpad k pravoslavju, to je k razkolni\u0161tvu”<\/a><\/p>\n

Mestno dvorano prenavljajo, mar ne?<\/a><\/p>\n

Karantanski mit v slovenski kulturi<\/a><\/p>\n

Ej ko goltne\u0161 do tu-le, udari po konjih!<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image6\"<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Aleksander LAVREN\u010cI\u010c<\/p>\n

Ljudje z \u017eeleznimi rokami in nogami<\/span><\/p>\n

V \u010dlanku je prikazan na\u010din \u017eivljenja ob zgornjem toku Nadi\u017ee do 16. st. in dogodki iz 18. st., ki bi kmalu pripeljali do vojne. S pomo\u010djo ohranjenega ustnega izro\u010dila, ki dopolnjuje arhivske podatke, so opisane nekatere navade in zgodovina teh krajev.<\/p>\n

\n

<\/a>Jo\u017ee MO\u017dINA<\/p>\n

“Odpad k pravoslavju, to je k razkolni\u0161tvu”<\/span><\/p>\n

Leta 1889 so v Podragi na Vipavskem v zahodni Sloveniji pod vodstvom liberalno usmerjenih va\u0161\u010danov, z odpadom od katoli\u0161tva in prestopom v pravoslavje, izsilili \u017eupnijsko samostojnost. Na podlagi sodobnega \u010dasopisnega poro\u010danja, \u0161kofijskega ter \u017eupnijskega arhivskega gradiva in ljudskega izro\u010dila se pred bralcem razkrije pripoved z izvirnim ljudsko-religioznim zna\u010dajem. Opis upora leta 1889 in prizadevanj za cerkveno avtonomijo v desetletjih pred tem tvorijo predstavo o utripu neke – v verskem pogledu – nekoliko bolj problemati\u010dne primorske vasi ob prelomu stoletja.<\/p>\n

\n

<\/a>Jelka PIRKOVI\u010c<\/p>\n

Mestno dvorano prenavljajo, mar ne?<\/span><\/p>\n

V \u010dasu \u017eupana Hribarja so za\u010deli prenavljati veliko dvorano ljubljanskega magistrata. Mestni in\u017eenir je na podlagi Hribarjevega in Hraskyjevega gradbenega programa pripravil idejne na\u010drte. Izvedbo so zaupali gra\u0161kemu arhitektu Leopoldu Theyerju. Prenova je bila kon\u010dana maja 1898. Predstavlja eno redkih ohranjenih reprezentan\u010dnih notranj\u0161\u010din histori\u010dnega sloga v Ljubljani.<\/p>\n

\n

<\/a>Igor GRDINA<\/p>\n

Karantanski mit v slovenski kulturi<\/span><\/p>\n

Razprava obravnava pojavljanje karantanskega mita kot mita slovenske dr\u017eavnosti v slovenskem zgodovinopisju od konca 18. stoletja dalje ter njegove odmeve v opusih nacionalno reprezentativnih pesnikov, pisateljev, dramatikov, glasbenikov in slikarjev.<\/p>\n

\n

<\/a>Peter \u0160TIH<\/p>\n

Ej ko goltne\u0161 do tu-le, udari po konjih!<\/span><\/p>\n

O avtohtonisti\u010dnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem<\/p>\n

Avtohtonisti\u010dne teorije, ki se pri Slovencih vedno znova pojavljajo od \u010dasa romantike in narodnega preporoda v 19. stoletju naprej, so sku\u0161ale dokazovati, da imajo Slovenci svoj izvor \u017ee v prazgodovini in da so \u017ee v tistem \u010dasu poseljevali prostor, v katerem danes \u017eivijo. Zgodovino razumejo zelo poenostavljeno, v glavnem jim slu\u017ei kot sredstvo narodne prebuje oz. afirmacije in s tem, ko ho\u010dejo nacionalni zgodovini naslikati podobo, ki je ta ni imela, ustvarjajo zgodovinski mit. Kritiki ni bilo te\u017eko pokazati na \u0161ibkost in nevzdr\u017enost teh teorij.<\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Aleksander LAVREN\u010cI\u010c Jo\u017ee MO\u017dINA Jelka PIRKOVI\u010c Igor GRDINA Peter \u0160TIH \u010clanki: Ljudje z \u017eeleznimi rokami in nogami “Odpad k pravoslavju, to je k razkolni\u0161tvu” Mestno dvorano prenavljajo, mar ne? […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":22,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-23","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:32:21","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}