{"id":223,"date":"2016-12-19T10:56:55","date_gmt":"2016-12-19T09:56:55","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2016\/12\/19\/zgodovina-za-vse-2-2016\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:59","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:59","slug":"zgodovina-za-vse-2-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2016\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2016"},"content":{"rendered":"\n\n\n
\n

 Hana HABJAN<\/a><\/p>\n

Alenka HREN MEDVED<\/a><\/p>\n

Gorazd STARIHA<\/a><\/p>\n

Irena CELIN<\/a><\/p>\n

Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\n

 \u010cOKOLADNA JUHA IN PRIBOR V ETUIJU<\/a><\/p>\n

“EDINA BUDIlKA JE DETECE MOJE, KI SANJE SPODI, KADAR KOLI ZAPOJE. DOVOLJ JE LE JOK, DOVOLJ DROBEN STOK \u2013 O BOG! PA IZ POSTELJE VR\u017dE TE MAJHEN OTROK.”<\/a><\/p>\n

\u00bbBLEDI KOT ZID LAZIJO POGORELCI PO VASI BREZ DOMA, BREZ OBLEKE, BREZ \u017dIVE\u017dA!\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbKMALU NE BO PO NA\u0160IH VASEH DEKLETA, DA NE BI ZNALO NA BUKVICE MOLITI!\u00ab<\/a><\/p>\n

SPODNJE\u0160TAJERSKI IN PREKMURSKI JEZUITSKI MATEMATIKI IN FIZIKI<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"image45\" <\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n\n\n\n
  <\/p>\n

Hana HABJAN<\/a>
\u010cOKOLADNA JUHA IN PRIBOR V ETUIJU<\/a>
Vpogled v kulturo obedovanja v 18. stoletju na Kranjskem<\/a><\/p>\n

Prispevek obravnava razvoj prehranjevanja plemstva v habsbur\u0161kih de\u017eelah in na Kranjskem v 18. stoletju in temelji na analizi zapu\u0161\u010dinskih inventarjev plemstva na Kranjskem, nastalih v obdobju 1771\u20131780. V prispevku je prikazana raz\u0161irjenost uporabe razli\u010dnih materialov jedilnega posodja in posodja za razli\u010dne vrste toplih pija\u010d, kakor tudi jedilno okolje kranjskega plemstva. Hkrati je prikazan \u0161e na\u010din obedovanja oziroma serviranja hrane in razlike med razli\u010dnimi na\u010dini postre\u017ebe ter razli\u010dnimi omizji, obenem pa \u0161e kratek vpogled v kuharske knjige.<\/p>\n

 <\/p>\n

Alenka HREN MEDVED<\/a>
“EDINA BUDIlKA JE DETECE MOJE, KI SANJE SPODI KADAR KOLI ZAPOJE. DOVOlJ JE LE JOK, DOVOLJ DROBEN STOK \u2013 O BOG! PA IZ POSTELJE VR\u017dE TE MAJHEN OTROK.”<\/a>
Prva leta dru\u017einskega \u017eivljenja Johanna Gabriela Seidla v Celju 1829\u20131832<\/a><\/p>\n

Johann Gabriel Seidl, avstrijski pesnik, literat, zgodovinar, narodopisec in \u0161olnik, je v letih 1829\u20131840 pou\u010deval na celjski gimnaziji, kjer je skupaj s svojo dru\u017eino tudi prebival. Iz \u010dasa njegovega bivanja v Celju se je ohranil dnevnik, ki ga je v letih 1830\u20131832 pisal za svojega prvorojenega sina Karla. V njem je zelo natan\u010dno opisal svoja in \u017eenina do\u017eivljanja, navade in skrbi ob rojstvu otroka in njegovo kasnej\u0161o nego in razvoj. Dnevnik tako prikazuje \u017eivljenjsko intimo izobra\u017eenega me\u0161\u010danstva, ki je v na\u0161ih krajih predstavljala bolj svetel vzor, kot pa dejansko sliko razmer in navad \u0161ir\u0161ih slojev prebivalstva.<\/p>\n

 <\/p>\n

Gorazd STARIHA <\/a>
\u00bbBLEDI KOT ZID LAZIJO POGORELCI PO VASI BREZ DOMA, BREZ OBLEKE, BREZ \u017dIVE\u017dA!\u00ab<\/a>
O ma\u0161\u010devalnih po\u017eigih v predmar\u010dni dobi.<\/a><\/p>\n

V prispevku so predstavljeni primeri namernih po\u017eigov, ki jih je obravnavalo kranjsko de\u017eelno sodi\u0161\u010de v Ljubljani v prvi polovici 19. stoletja. Nekaj jih je bilo plod zmedenosti in zamerljivosti neuravnove\u0161enih posameznikov, zna\u010dilni za to obdobje pa so ma\u0161\u010devalni po\u017eigi rokovnja\u010dev. Rokovnja\u010di namre\u010d pri svojih gro\u017enjah s po\u017eigi niso ostajali le pri besedah, rde\u010dega petelina so tudi dejansko spu\u0161\u010dali na strehe \u00bbizdajalcev\u00ab.
Iz ma\u0161\u010devalnosti niso po\u017eigali samo rokovnja\u010di, ampak iz razli\u010dnih povodov tudi drugi ljudje. V prispevku sta navedena primera u\u017ealjene prostitutke in zapostavljenega preu\u017eitkarja. Poseben primer so predstavljali tako ali druga\u010de neuravnove\u0161eni po\u017eigalci, ki bi bili danes nedvomno obravnavani druga\u010de, kot so bili v\u010dasih. Sicer so sodniki v predmar\u010dnem obdobju morali upo\u0161tevati tudi \u017ee dejavnik pri\u0161tevnosti, vendar pa je bilo dokazovanje nepri\u0161tevnosti precej te\u017eje kot danes.<\/p>\n

 <\/p>\n

Irena CELIN<\/a>
\u00bbKMALU NE BO PO NA\u0160IH VASEH DEKLETA, DA NE BI ZNALO NA BUKVICE MOLITI!\u00ab<\/a>
Razvoj in pomen dekli\u0161kega \u0161olstva pod Avstro-Ogrsko: primer samostanske dekli\u0161ke \u0161ole de Notre Dame v Trnovem pri Ilirski Bistrici<\/a><\/p>\n

\u010clanek obravnava razvoj dekli\u0161kega \u0161olstva v Avstro-Ogrski na primeru o\u017ejega, prete\u017eno agrarnega prostora. Poudarek je na prikazu in analizi izobra\u017eevanja deklic, ki so bile na tem podro\u010dju marsikdaj prikraj\u0161ane ter v preu\u010devanju razlik v izobra\u017eevanju manj premo\u017enih, zunanjih u\u010denk in deklet iz bolje situiranih dru\u017ein, torej notranjih u\u010denk oz. gojenk. Pri tem smo se poleg literature poslu\u017eevali predvsem ohranjenih \u0161olskih katalogov. Za primerjavo podatkov smo vzeli \u0161olsko in samostansko kroniko ter nekaj drugih (ustnih) virov iz lokalnega okolja, kar nam je pripomoglo pri natan\u010dnej\u0161i rekonstrukciji \u0161olskega dogajanja in odpravi dosedanjih napa\u010dnih interpretacij. Analiza je pokazala, da so razlike obstajale, obstajale pa so tudi razli\u010dne \u017eivljenjske usode, ki so bile pogojene z (ne)pridobljeno izobrazbo. Ustanova pa ni bila pomembna le za \u0161oloobvezne deklice, ampak je njen vpliv segal mnogo dlje. Poleg sodelovanja z lokalno skupnostjo je bil samostan tudi prizori\u0161\u010de dru\u017eabnih dogodkov, predvsem ob obiskih mnogih veljakov, in karitativnosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Stanislav JU\u017dNI\u010c <\/a>
SPODNJE\u0160TAJERSKI IN PREKMURSKI JEZUITSKI MATEMATIKI IN FIZIKI<\/a><\/p>\n

Spodnja \u0160tajerska in Prekmurje sta pripadala avstrijski provinci jezuitov stare dru\u017ebe. Politi\u010dno je bila Spodnja \u0160tajerska del notranje Avstrije, kjer so imeli jezuiti poglavitno sredi\u0161\u010de v Gradcu. Prekmurje je bilo kot del Ogrske bolj navezano na univerzo v Trnavi na dana\u0161njem Slova\u0161kem.
Notranjeavstrijsko okolje je bilo med poglavitnimi sredi\u0161\u010di Bo\u0161kovi\u0107eve znanosti ob koncu jezuitske dobe, Ogrska pa ni veliko zaostajala. Dobro stoletje pozneje je isto habsbur\u0161ko okolje podprlo  statisti\u010dno fiziko atomov v tedanjem predmestju Celovca rojenega Jo\u017eefa Stefana in njegovega u\u010denca Ludwiga Boltzmanna, ki je poro\u010dil napol Slovenko.
Prispevki spodnje\u0161tajerskih in prekmurskih matematikov-fizikov so prvi\u010d raziskani do podrobnosti. Jezuitski profesorji v notranji Avstriji in ju\u017eno od nje so svoje znanje osredoto\u010dali v Gradcu in ga obenem prvovrstno razpredali po vsej provinci in zunaj nje v misijonih.<\/p>\n

 <\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

 Hana HABJAN Alenka HREN MEDVED Gorazd STARIHA Irena CELIN Stanislav JU\u017dNI\u010c  \u010cOKOLADNA JUHA IN PRIBOR V ETUIJU “EDINA BUDIlKA JE DETECE MOJE, KI SANJE SPODI, KADAR KOLI ZAPOJE. DOVOLJ JE LE JOK, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":222,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-223","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-29 10:22:23","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/223","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=223"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/223\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/222"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=223"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=223"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=223"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}