{"id":218,"date":"2016-08-17T09:17:40","date_gmt":"2016-08-17T08:17:40","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2016\/08\/17\/zgodovina-za-vse-1-2016\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:58","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:58","slug":"zgodovina-za-vse-1-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2016\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2016"},"content":{"rendered":"\n\n\n
\n

 Robert  DEVETAK<\/a> <\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Petra KOLENC<\/a> <\/span><\/span><\/p>\n

  <\/p>\n

Gordana \u0160\u00d6VEGE\u0160 LIPOV\u0160EK<\/a> <\/span><\/p>\n

Jurij PEROV\u0160EK<\/a> <\/span><\/p>\n

Marija PO\u010cIVAV\u0160EK<\/a> <\/span><\/p>\n

 Jure GA\u0160PARI\u010c<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\n

 \u00bb\u017dENSKE \u017dE ITAK POVSOD ZMAGUJEJO, TUKAJ PA NE BODO PRODRLE, HLA\u010c JIM NE DAMO. KDO BO PA POTEM KIKLJE NOSIL?\u00ab<\/a> <\/span><\/p>\n

\u00bb\u010cLOVEK NAJ NE IZLETI IZ MESTA, DA SE NAPIJE, NABA\u0160E IN SI POKVARI \u017dELODEC, MARVE\u010c DA SE IZPREHODI IN RAZVEDRI, DA SI OHRANI VESELJE DO \u017dIVlJENJA.\u00ab<\/a> <\/span><\/p>\n

\u00bbJAZ \u017dE OD PRVE MINUTE VIDIM, DA JE STANJE GLEDE MONARHIJE ZELO RESNO. MISLIM, DA BO KONEC PORAZ \u2026\u00ab<\/a>  <\/span><\/p>\n

\u00bbMEFISTO NA CARSKEM DVORU\u00ab<\/a> <\/span><\/p>\n

\u00bbKRO\u0160NJARJENJE SE JE TAKO RAZPASLO PO DE\u017dELI, DA TEH POSILI TRGOVCEV KAR MRGOLI\u00ab<\/a> <\/span><\/p>\n

\u00bb\u017dALOST ZA VODITELJEM \u2013 ZVESTOBA PREKO GROBA\u00ab UMRL JE DR. ANTON KORO\u0160EC.<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"image44\" <\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

____________________________________________________________________________________________<\/p>\n\n\n\n
Robert DEVETAK<\/span><\/a> <\/p>\n

\u00bb\u017dENSKE \u017dE ITAK POVSOD ZMAGUJEJO, TUKAJ PA NE BODO PRODRLE, HLA\u010c JIM NE DAMO. KDO BO PA POTEM KIKLJE NOSIL?\u00ab<\/a><\/p>\n

Prihod hla\u010dnega krila v Gorico<\/p>\n

Leta 1911 je francoski modni oblikovalec Paul Poiret v Parizu predstavil spomladansko modno kolekcijo, pri kateri so posebno pozornost po\u017eele jupe-culotte, ali hla\u010dno krilo, kot so obla\u010dilo poimenovali na Slovenskem. Obla\u010dilo, ki se je zgledovalo po orientalski kulturi in modi, je v kratkem \u010dasu uspelo dose\u010di trg ve\u010dine evropskih dr\u017eav, tudi avstro-ogrskega in s tem slovenskega. Odzivi na obla\u010dilo, ki je zamajalo dotedanje \u017eenske obla\u010dilne vzorce so bili po Evropi razli\u010dni in so segali od podpore do zgra\u017eanja in napadov na \u017eenske. \u010clanek podrobneje predstavi, kak\u0161ni so bili odzivi na prihod in no\u0161njo hla\u010dnega krila na Slovenskem, s posebnim poudarkom na mestu Gorici, kjer je hla\u010dno krilo po\u017eelo posebno pozornost.<\/p>\n

Petra KOLENC <\/a>
\u00bb\u010cLOVEK NAJ NE IZLETI IZ MESTA, DA SE NAPIJE, NABA\u0160E IN SI POKVARI \u017dELODEC, MARVE\u010c DA SE IZPREHODI IN RAZVEDRI, DA SI OHRANI VESELJE DO \u017dIVLJENJA.\u00ab<\/a><\/p>\n

O zametkih gostinsko-turisti\u010dne ponudbe v Trnovskem gozdu do let med obema vojnama<\/p>\n

Da so kraji zahodnega dela Trnovskega gozda \u017ee v osemdesetih letih 19. stoletja veljali za prava mala gorska letovi\u0161\u010da, potrjujejo \u0161tevilni prispevki v periodi\u010dnem tisku druge polovice 19. stoletja. Tudi doma\u010de va\u0161ke kr\u010dme, kasnej\u0161e furmanske gostilne, ki so postopoma prehajale v izletni\u0161ke gostilne, so dajale pravo podobo vzponu turizma, saj niso bile namenjene le doma\u010dinom, temve\u010d tudi letovi\u0161\u010darjem (predvsem Gori\u010danom in Tr\u017ea\u010danom), ki so se leto za letom v vedno ve\u010djem \u0161tevilu navdu\u0161evali nad bivanjem na obmo\u010dju Trnovske planote. temu je sledila tudi ponudba hrane tako v gostilnah kot na doma\u010dijah, ki so me\u0161\u010danom ponujale tudi preno\u010di\u0161\u010da. Prispevek podrobneje analizira gostinsko-turisti\u010dno ponudbo v vaseh in zaselkih zahodnega dela Trnovskega gozda (Trnovo, Rijavci, Voglarji, Nemci, Lokve), ki je od leta 1894 do 1911, sode\u010d po vse ve\u010djem \u0161tevilu gostiln, mo\u010dno narasla.<\/p>\n

Gordana \u0160\u00d6VEGE\u0160 LIPOV\u0160EK<\/a>
\u00bbJAZ \u017dE OD PRVE MINUTE VIDIM, DA JE STANJE GLEDE MONARHIJE ZELO RESNO. MISLIM, DA BO KONEC PORAZ \u2026\u00ab<\/a><\/p>\n

Dopisovanje med mladima zakoncema \u017digmondom Jankom in Matildo Kova\u010d iz Motvarjevcev v \u010dasu prve svetovne vojne<\/p>\n

Nepredvidljiva usoda in splet sre\u010dnih okoli\u0161\u010din sta pripomogla, da se je ohranilo 400 pisem iz prve svetovne vojne, ki sta si jih izmenjala mlada zakonca iz Motvarjevcev, vojak \u017digmond Janko in njegova soproga Matild Kova\u010d. Gre za pisma, ki nam razkrivajo stvaren vsakdanjik malega \u010dloveka v vojni \u2013 navadnega vojaka na fronti in njegove soproge v zaledju, obenem pa so pisma tudi ljubezenska. Korespondenca med \u017digmondom in Matildo je zelo lep primer takratnih komunikacijskih zmo\u017enosti med zaledjem in vojakom na fronti, ki je kasneje zaradi bolezni ali ran pristal v voja\u0161ki bolni\u0161nici: kdaj, o \u010dem in na kak\u0161en na\u010din je lahko pisal svojim zaskrbljenim doma\u010dim ter kdaj, kaj in kako so dovoljevale okoli\u0161\u010dine ali cenzura oziroma obdobje brez nje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Jurij PEROV\u0160EK<\/a>
\u00bbMEFISTO NA CARSKEM DVORU\u00ab<\/a><\/p>\n

Odmevi ob Rasputinovi smrti in kasnej\u0161i pogledi nanj na Slovenskem<\/p>\n

Grigorij Jefimovi\u010d Rasputin (1872\u20131916) se je v slovensko zavest vtisnil kot \u010dlovek izjemnega vpliva na zadnji ruski carski par ter tedanje rusko politi\u010dno in cerkveno \u017eivljenje. Tako za \u010dasa njegovega \u017eivljenja kot ob smrti in kasneje so na Slovenskem opozarjali na magi\u010dno mo\u010d njegove osebnosti, obenem pa poudarjali njegovo razuzdano \u017eivljenje in nagnjenost do denarja ter dru\u017ebene mo\u010di, a tudi naklonjenost do ruskega kmeta in malega \u010dloveka. Imeli so ga nasprotnika (svetovne) vojne, zaradi njegovih dolgoletnih posegov v odlo\u010danje v ruskem carstvu pa tudi krivili za njegov propad. Na Slovenskem se je v Rasputinov fenomen najbolj poglobil pisatelj Vladimir Bartol. V njem je videl utele\u0161enje kaoti\u010dnega stanja Rusije pred bolj\u0161evi\u0161ko revolucijo, v katerem se je Rasputin s sugestivno mo\u010djo svetopisemskega preroka, ogromno \u017eivljenjsko silo in samozavestjo povzpel na skoraj najvi\u0161ji polo\u017eaj v dr\u017eavi. \u00bbTa mo\u017e je moral nekaj vedeti o sebi in o svetu, kar ve\u010dina drugih smrtnikov ne ve\u00ab, je zapisal Bartol. Njegovo opozorilo na prese\u017eni vidik Rasputinove osebnosti zaokro\u017ea izris njegove, sicer negativne podobe na Slovenskem.<\/p>\n

 <\/p>\n

Marija PO\u010cIVAV\u0160EK<\/a>
\u00bbKRO\u0160NJARJENJE SE JE TAKO RAZPASLO PO DE\u017dELI, DA TEH POSILI TRGOVCEV KAR MRGOLI\u00ab<\/a><\/p>\n

Kro\u0161njarstvo kot oblika nelojalne konkurence med svetovnima vojnama<\/p>\n

Ob trgovini, ki je bila v obdobju med svetovnima vojnama relativno dobro razvita, so pomembno vlogo \u0161e vedno igrali sejmi in kro\u0161njarstvo. Slednje je temeljilo \u0161e na avstrijski obrtni zakonodaji, a bistvo je bilo v tem, da so prodajo po hi\u0161ah smele izvajati zgolj osebe, ki so imele za to dovoljenje. So pa imele v posameznih ob\u010dinah politi\u010dne oblasti mo\u017enost, da iz dolo\u010denih razlogov tovrstno prodajo (za\u010dasno) prepovejo. Konflikt med trgovci, ki so svojo dejavnost opravljali skladno z zakonodajo v stalnih obratih, in med kro\u0161njarji, ki so prodajali blago od kraja do kraja in od vrat do vrat, je sicer \u017ee star, a kot odsev nestalnega, t.j. potujo\u010dega trgovanja, se je kro\u0161njarstvo ohranilo vse do novej\u0161ega obdobja. \u0160e zlasti v tridesetih letih 20. stoletja, v \u010dasu velike gospodarske krize, so trgovcem predstavljali omembe vredno konkurenco ravno potniki tujih trgovcev in pa doma\u010di kro\u0161njarji.<\/p>\n

 <\/p>\n

Jure GA\u0160PARI\u010c <\/a>
\u00bb\u017dALOST ZA VODITELJEM \u2013 ZVESTOBA PREKO GROBA\u00ab UMRL JE DR. ANTON KORO\u0160EC.<\/a><\/p>\n

K zgodovini politi\u010dnega pogreba na Slovenskem<\/p>\n

Avtor v \u010dlanku obravnava pogrebne slovesnosti ob smrti najvplivnej\u0161ega slovenskega politika v prvi jugoslovanski dr\u017eavi, dr. Antona Koro\u0161ca, ki je umrl 14. 12. 1940. Najprej ugotavlja, da je slovo od pokojnega akt, pre\u017eet s simboli in sporo\u010dili, in da zatorej politi\u010dni pogreb v preteklosti ni bil intimna zadeva dru\u017eine (ali drugih bli\u017enjih), marve\u010d predstava, ki so jo zre\u017eirali politi\u010dni akterji. Na tej podlagi nato osvetljuje in razlaga dogajanje v Beogradu in Ljubljani od sedme ure zjutraj 14. decembra 1940 pa vse do zaklju\u010dka pogrebnih slovesnosti. \u010clanek temelji na \u010dasopisju, poro\u010dilih ljubljanskega dopisnika beograjskega Centralnega presbiroja, na spominskih zabele\u017ekah in dveh posebno zanimivih virih \u2013 \u0161tevilnih neobjavljenih fotografijah, ki so jih posneli reporterji \u010dasnika Slovenec, in dveh kratkih filmih.<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

 Robert  DEVETAK    Petra KOLENC     Gordana \u0160\u00d6VEGE\u0160 LIPOV\u0160EK  Jurij PEROV\u0160EK  Marija PO\u010cIVAV\u0160EK   Jure GA\u0160PARI\u010c  \u00bb\u017dENSKE \u017dE ITAK POVSOD ZMAGUJEJO, TUKAJ PA NE BODO PRODRLE, HLA\u010c JIM NE DAMO. KDO […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":217,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-218","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 04:57:45","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=218"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/218\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/217"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=218"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=218"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=218"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}