{"id":21,"date":"2013-05-02T17:38:38","date_gmt":"2013-05-02T16:38:38","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-1-1996\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:48","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:48","slug":"zgodovina-za-vse-1-1996","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-1996\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/1996"},"content":{"rendered":"<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td style=\"width: 150px;\" valign=\"top\">Avtorji: <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#stariha\">Gorazd Stariha<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#torkar\">Zora Torkar<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cvelfar\">Bojan Cvelfar<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#grdina1\">Igor Grdina<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#grdina2\">Igor Grdina<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#repe\">Bo\u017eo Repe<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td style=\"width: 400px;\" valign=\"top\">\u010clanki: <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#stariha\">Nekaj \u0161torij iz \u010drne galerije sumljivih<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#torkar\">\u00bbJezes, Jezes Johan, al&#8217;s&#8217; res abgeordneter?\u00ab<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cvelfar\">\u00bbJaz nisem nameraval vstreljiti\u00ab<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#grdina1\">Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane!<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#grdina2\">Bratstvo in enotnost \u2013 resni\u010dnost in pesnitev<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#repe\">Razpad historiografije, ki nikoli ni obstajala<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" size-full wp-image-20\" src=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image5.jpg\" alt=\"Image5\" width=\"227\" height=\"321\" srcset=\"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image5.jpg 227w, https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image5-212x300.jpg 212w\" sizes=\"auto, (max-width: 227px) 100vw, 227px\" \/>&nbsp;<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"stariha\"><\/a>Gorazd Stariha<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Nekaj \u0161torij iz \u010drne galerije sumljivih<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">O nadzorovanju politi\u010dno sumljivih oseb in ovadu\u0161tvu po revoluciji leta 1848<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Po revoluciji leta 1848 je avstrijska vlada zelo pazila na osebe, ki so se kompromitirale med revolucijo, in na izjave, ki bi nasprotovale oblastem ali bi sramotile cesarja in dr\u017eavo. Pri tem nadzorovanju se je dr\u017eava opirala predvsem na policijo in oro\u017eni\u0161tvo, v takih razmerah pa je cvetelo tudi ovadu\u0161tvo. Ob vsem tem vohunjenju, zasledovanju in poro\u010danju je nastalo precej spisovnega gradiva, ki nam omogo\u010da raziskovanje takratnih dogodkov in mi\u0161ljenja.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"torkar\"><\/a>Zora Torkar<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">\u00bbJezes, Jezes Johan, al&#8217;s&#8217; res abgeordneter?\u00ab<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Zanimivosti iz \u017eivljenja in dela kamni\u0161kega \u017eupana in de\u017eelnega poslanca Janeza Kecla (1839-1888)<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">V drugi polovici 19. stoletja je pretresala kamni\u0161ko lokalno dogajanje izredno zanimiva pojava Janeza kecla. Kot eden najpremo\u017enej\u0161ih kamni\u0161kih me\u0161\u010danov je bil v sedemdesetih letih \u017eupan, ob\u010dinski odbornik in od leta 1877 nem\u0161ki poslanec mestne kurije Tr\u017ei\u010d-Radovljica-Kamnik v kranjskem de\u017eelnem zboru. Zaradi podjetnosti in ambicioznosti pa ga zasledimo tudi v gospodarskem, dru\u0161tvenem in dru\u017eabnem \u017eivljenju takratne kamni\u0161ke \u00bbvisoke dru\u017ebe\u00ab.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"cvelfar\"><\/a>Bojan Cvelfar<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">\u00bbJaz nisem nameraval vstreljiti\u00ab<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Proces proti Ivanu Bovhi in druge sodne obravnave izgredov ob obisku \u010de\u0161kih visoko\u0161olcev v Celju 1899<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Ob obisku \u010de\u0161kih visoko\u0161olcev v Celju poleti 1899 je poleg \u0161tevilnih drugih izgredov kar na dveh koncih mesta pri\u0161lo do streljanja. V obeh primerih sta strele spro\u017eila Slovenca, \u017ertvi pa sta bila Nemca. Najve\u010d pozornosti je pritegnil primer Ivana Bovhe, ki je ustrelil dninarja Juliusa Grabitscha. Ta primer je v mestu ob Savinji \u0161e bolj globoko zarezal lo\u010dnico med dvema nacionalnima taboroma. Po dolgotrajnem priporu je bil obto\u017eenec Ivan Bovha na glavni obravnavi zaradi upravi\u010denega silobrana opro\u0161\u010den, kar je pravzaprav pomenilo moralno zmagoslavje slovenske strani. Ob spremljanju tega primera pa so se postavljala vpra\u0161anja o (ne)pristranskem ravnanju celjske mestne policije in o vplivu nacionalne politike na sodstvo.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"grdina1\"><\/a>Igor Grdina<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane!<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Cesar Franc Jo\u017eef v slovenski literaturi<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Avtor v razpravi obravnava kult cesarja Franca Jo\u017eefa v slovenski (zlasti) spominski literaturi. Analiza tekstov ka\u017ee vsebinsko izpraznjenost vladarskega kulta, v 19. stoletju pa sta na Slovenskem vladarski kult bolj kot literatura gojila publicistika in zgodovinopisje.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"grdina2\"><\/a>Igor Grdina<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Bratstvo in enotnost \u2013 resni\u010dnost in pesnitev<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Podobno kot pred njim Habsbur\u017eane je tudi znamenitega jugoslovanskega voditelja mar\u0161ala Tita mu\u010dil enak temeljni problem, ki ga je mo\u010d povzeti v dovolj preprosto vpra\u0161anje: Kako zagotoviti \u00bbnormalnost\u00ab politi\u010dnega \u017eivljenja v mnogonacionalni in mnogokulturni dr\u017eavi? \u010ce bi Josip Broz moral izbirati svoje vladarsko geslo, bi se najverjetneje ustavil ob besedni zvezi Bratstvo in enotnost, \u010deprav je njegova politika v razli\u010dnih obdobjih med ljudi lansirala tudi druge krilatice. Parolo Bratsvo in enotnost je mogo\u010de postaviti v kontekst velikih politi\u010dnih maksim, ki so usodno zaznamovale \u017eivljenje milijonov ljudi. Glavni vir enotnosti v marksisti\u010dni Jugoslaviji pa je bil prav gotovo kult mar\u0161ala Tita. Po Titovi smrti je geslo Bratsvo in enotnost postajalo pomensko popolnoma izpraznjeno geslo. Unitarizem je bil zopet na pohodu. Sledil je razpad Jugoslavije in najbolj krvolo\u010den in neusmiljen oboro\u017eeni spopad na evropskih tleh v 2. polovici 20. stoletja.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"repe\"><\/a>Bo\u017eo Repe<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Razpad historiografije, ki nikoli ni obstajala<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Jugoslovansko zgodovinopisje po drugi svetovni vojni je bilo dejansko skupek osmih nacionalnih historiografij in nikoli ni delovalo kot ubrana celota. Uspelo pa je realizirati nekaj skupnih projektov. Najpomembnej\u0161i med njimi je bila Zgodovina narodov Jugoslavije, ki pa je iz\u0161la le v dveh delih, o tretje, ki naj bi obravnaval 19. in 20. stoletje, pa se jugoslovanski zgodovinarji niso mogli zediniti. \u017de v \u0161estdesetih letih so se med zgodovinarji in drugimi dru\u017eboslovci razli\u010dnih nacionalnosti za\u010dele polemike o raznih spornih temah, zlasti mednacionalnih odnosih. V sedemdesetih so pod pritiskom politike polemike malo popustile, v osemdesetih pa so se z vso silovitostjo obnovile in \u0161e stopnjevale. Precej\u0161en del zgodovinopisja je bil pod mo\u010dnim vplivom nacionalnih politik in njenih interesov.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtorji: Gorazd Stariha Zora Torkar Bojan Cvelfar Igor Grdina Igor Grdina Bo\u017eo Repe \u010clanki: Nekaj \u0161torij iz \u010drne galerije sumljivih \u00bbJezes, Jezes Johan, al&#8217;s&#8217; res abgeordneter?\u00ab \u00bbJaz nisem nameraval vstreljiti\u00ab [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":20,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-21","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:50:05","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=21"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/20"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=21"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=21"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=21"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}