{"id":199,"date":"2015-08-14T07:42:22","date_gmt":"2015-08-14T06:42:22","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2015\/08\/14\/zgodovina-za-vse-1-2015\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:57","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:57","slug":"zgodovina-za-vse-1-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2015\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2015"},"content":{"rendered":"\n\n\n
\n

Avtorji:<\/em><\/p>\n

Boris GOLEC<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Mateja RATEJ<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Marina VRHOVAC<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Polona SITAR<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Maria PAPATHANASSIOU<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\n

\u010clanki:<\/em><\/p>\n

\u00bbKontesa \u00ab Fanny \u2013 skica pozabljene romanopiske<\/a><\/p>\n

\u00bbProklete babe, zakaj ne grejo prej zdravnika iskat\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbNova \u017eenska \u2013 skrbna mati, \u017eena in gospodinja, zraven pa \u0161e veliko ve\u010d \u2013 zaposlena, izobra\u017eena in politi\u010dno dejavna\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbTist’ ob\u010dutek, ko dobi\u0161 prvo pla\u010do \u2013 zdej si bo\u0161 lahka pa sama kej kup’la\u00ab<\/a><\/p>\n

Delovna, spolna in dru\u017ebena hierarhija na pode\u017eelju: kme\u010dke \u017eene in d\u00e9kle v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja<\/a><\/p>\n<\/td>\n

 \"Image42\"<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 ________________________________________________________________________________<\/p>\n

 <\/p>\n\n\n\n
  <\/p>\n

<\/a>Boris GOLEC<\/strong>
\u00bbKontesa\u00ab Fanny \u2013 skica pozabljene romanopiske<\/strong>
\u00bbNomen est omen\u00ab: rojena kot baronica Valvasor, h\u010di grofice Christalnigg, soproga Carla Morellija, \u017eivljenjska sopotnica Petra Nisitea
Celov\u010danka Fran\u010di\u0161ka \u2013 Fanny Morelli (1761\u20131829), rojena baronica Valvasor, je dolgo ostala pozabljeno ime pisateljice z roba slovenskega ozemlja. Na prelomu iz 18. v 19. stoletje je vzbujala simpatije ljubiteljev lepih umetnosti zlasti med Gorico, Padovo in Benetkami, kjer je kraj\u0161i \u010das izdajala literarni \u010dasopis. Pisala je predvsem prozo, njen neobjavljeni roman v franco\u0161\u010dini pa velja danes za pogre\u0161anega. Bila je v sorodu s tremi vodilnimi starej\u0161imi zgodovinarji, pisci de\u017eelnih zgodovin Kranjske, Koro\u0161ke in Gori\u0161ke. Rodila se je namre\u010d kot prane\u010dakinja kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641\u20131693), iz\u0161la po materi iz rodu koro\u0161kega zgodovinarja Michaela Gotharda Christalnicka (1530\/40\u20131595) in postala \u017eena Carla Morellija (1730\u20131792), avtorja obse\u017ene zgodovine Gori\u0161ke. Kot vdova je \u017eivela z dalmatinskim znanstvenikom Petrom Nisiteom (1774\u20131866). Fanny je del \u010dasa pre\u017eivljala tudi v Morellijevem dvorcu v Ozeljanu v spodnji Vipavski dolini in imela stike s Kranjsko, med drugim z Jo\u017eefom Kalasancem Erbergom (1771\u20131843), kulturnim zgodovinarjem, mecenom ter zbirateljem starin in umetnin.<\/p>\n

<\/a>Mateja RATEJ<\/strong>
\u00bbProklete babe, zakaj ne grejo prej zdravnika iskat\u00ab<\/strong>
Kazenska zadeva ginekologa Benjamina Ipavca leta 1929
Avtorica se v kulturnozgodovinski razpravi ukvarja z ustavljenim kazenskim procesom, ki je leta 1929 potekal pred mariborskim Okro\u017enim sodi\u0161\u010dem zoper uglednega mariborskega ginekologa Benjamina Ipavca zaradi suma opravljanja nedovoljenih abortusov. Ipav\u010dev kazenski spis, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, ilustrira stisko \u017eensk, ki so bile v primeru ne\u017eelenih nose\u010dnosti prepu\u0161\u010dene lastni iznajdljivosti. Splav je bil v prvi jugoslovanski dr\u017eavi zakonsko prepovedan, konec tridesetih let 20. stoletja je v Slovenski ljudski stranki potekala izjemna politizacija nizke rodnosti, ki je padanje rojstev ozna\u010devala kot moralno bolezen naroda, abortus kot belo kugo, zdravnike, ki so ga izvajali, pa kot morilce in najostudnej\u0161e \u0161kodljivce naroda.<\/p>\n

<\/a>Marina VRHOVAC<\/strong>
\u00bbNova \u017eenska \u2013 skrbna mati, \u017eena in gospodinja, zraven pa \u0161e veliko ve\u010d \u2013 zaposlena, izobra\u017eena in politi\u010dno dejavna\u00ab<\/strong>
Vida Tom\u0161i\u010d in \u017eensko vpra\u0161anje
Prispevek se ukvarja s prezentacijo Vide Tom\u0161i\u010d in njenega boja za enakopravnost spolov, ki je bil strnjen v tako imenovano \u017eensko vpra\u0161anje. Slednjega so komunisti izoblikovali na podlagi marksisti\u010dne teorije, po kateri bi naj enakopravnost \u017eensk avtomati\u010dno izhajala iz njihove popolne ekonomske osamosvojitve. \u017densko vpra\u0161anje so vklju\u010dili v revolucionarni program delavstva in se tako distancirali od feminizma. \u010ceprav je obdobje socializma na Slovenskem doprineslo veliko socialnih pravic, je \u017eenske tudi dodatno obremenilo. Poleg vlog matere, \u017eene in gospodinje so postale pomembne tudi vloge izobra\u017eene in zaposlene \u017eenske ter \u017eenske, ki je politi\u010dno dejavna. Naloga, ki je nastala na podlagi metode analize in interpretacije primarnih ter sekundarnih virov, predstavi delo in miselnost ene najvplivnej\u0161ih politi\u010dark prej\u0161njega socialisti\u010dnega sistema.<\/p>\n

<\/a>Polona SITAR<\/strong>
\u00bbTist’ ob\u010dutek, ko dobi\u0161 prvo pla\u010do \u2013 zdej si bo\u0161 lahka pa sama kej kup’la\u00ab<\/strong>
Podobe vsakdanjega \u017eivljenja slovenskih \u017eensk po letu 1945 skozi vidike zaposlitve in potro\u0161nje
Prispevek se osredoto\u010da na razumevanje sprememb, ki jih \u017eenskam prinese zaposlitev za polni delovni \u010das v obdobju socializma na Slovenskem. Nova identiteta zaposlenih \u017eensk se je navzven manifestirala tudi v druga\u010dni, bolj urejeni zunanji podobi, finan\u010dna neodvisnost pa je botrovala temu, da so \u017eenske iskale raznolike prosto\u010dasne aktivnosti tudi izven doma in na\u010dine kultiviranja \u017eenskosti skozi potro\u0161njo. V prispevku bomo poskusili razumeti, kaj je \u017eenskam pomenil lastni zaslu\u017eek, kako so z njim upravljale in kako se je njihova zunanja podoba spremenila z zaposlitvijo. Prispevek temelji na analizi terenskega dela in intervjujev z upokojenimi sogovornicami, ki so svoje aktivno \u017eivljenje pre\u017eivele v obdobju socializma, s \u010dimer \u017eeli prispevati dodaten diskurz k \u017ee obstoje\u010demu politi\u010dnemu in ekonomskemu uradnemu zgodovinskemu diskurzu.<\/p>\n

<\/a>Maria PAPATHANASSIOU<\/strong>
Delovna, spolna in dru\u017ebena hierarhija na pode\u017eelju: kme\u010dke \u017eene in d\u00e9kle v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja<\/strong>
Prispevek obravnava \u017eivljenje kme\u010dkih \u017eena (B\u00e4uerinnen) in d\u00e9kel (M\u00e4gde) v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja in temelji predvsem na avtobiografskih zapisih, delu bogatega gradiva, ki ga hrani Univerza na Dunaju. O (me\u0161\u010danskih) slu\u017ekinjah in njihovem odnosu do \u017eensk (ve\u010dinoma me\u0161\u010danskega) srednjega razreda, ki so jim slu\u017eile, je bilo napisanega \u017ee veliko, zelo malo pa o \u017eenah kmetov in d\u00e9klah, ki so svoje delo opravljale v povsem druga\u010dnem kontekstu in ve\u010dji del skupaj z gospodarjevo \u017eeno. Prispevek obravnava dinamiko med delom, spolom in dru\u017ebenim polo\u017eajem. Na avstrijskih kmetijah (\u0161e posebej v avstrijskih Vzhodnih Alpah, kjer je bila delovna sila, ki je morala ves \u010das skrbeti za \u017eivino, klju\u010dnega pomena za gospodarstvo) so posli obi\u010dajno predstavljali glavnino delovne sile. Delovna hierarhija se je formalno in v praksi oblikovala po spolu in starosti. \u017dene kmetov so bile sodelavke, hkrati pa so vodile d\u00e9kle. Slednje za gospodarja in njegovo \u017eeno niso bile nujno tujke. Nekatere so bile h\u010dere kme\u010dkih delavcev in\/ali bajtarjev, ki so bili pod \u00bbza\u0161\u010dito\u00ab kmetov, druge (obi\u010dajno nezakonske) posvojenke, ki so odra\u0161\u010dale na kmetiji, daljne sorodnice in celo (pravzaprav pogosto) sorodnice bodisi gospodarja ali njegove \u017eene \u2013 v\u010dasih kot tete, sestre ali h\u010dere. \u017dene kmetov so pred poroko obi\u010dajno slu\u017eile kot d\u00e9kle in so imele podobne izku\u0161nje kot \u017eenske, ki so delale zanje. To odpira ve\u010d vpra\u0161anj o vplivu odnosov in \u017eivljenjskih izku\u0161enj na delo in odnose v kontekstu dela.<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Boris GOLEC   Mateja RATEJ   Marina VRHOVAC   Polona SITAR   Maria PAPATHANASSIOU \u010clanki: \u00bbKontesa \u00ab Fanny \u2013 skica pozabljene romanopiske \u00bbProklete babe, zakaj ne grejo prej zdravnika […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":198,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-199","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 06:40:16","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=199"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/199\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/198"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=199"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=199"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=199"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}