{"id":195,"date":"2015-01-04T10:03:45","date_gmt":"2015-01-04T09:03:45","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2015\/01\/04\/zgodovina-za-vse-2-2014\/"},"modified":"2017-05-10T09:43:17","modified_gmt":"2017-05-10T07:43:17","slug":"zgodovina-za-vse-2-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2014\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2014"},"content":{"rendered":"\n\n\n
\n

Avtorji:<\/span><\/em><\/p>\n

Du\u0161an KOS <\/span><\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Neja BLAJ HRIBAR<\/span><\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 Jure GA\u0160PARI\u010c<\/span><\/a><\/p>\n

Miran APLINC<\/span><\/a><\/p>\n

Matej OCVIRK<\/span><\/a><\/p>\n

 <\/p>\n<\/td>\n

\n

\u010clanki:<\/span><\/em><\/p>\n

Gospodarji gradu Planina in njihov odnos do jurklo\u0161trske kartuzije do 14. stoletja<\/span><\/a><\/p>\n

\u00bbLo\u010ditev \u0161kofa-duhovnika in \u0161kofa-politika ni iznajdba tega peklenskega slovenskega liberalizma.\u00ab<\/span><\/a><\/p>\n

Udri ga!<\/span><\/a><\/p>\n

Let<\/span>alski pozdrav iz \u0160o\u0161tanja<\/span><\/a><\/p>\n

\u017dupanove zdrahe, tegobe in radosti<\/span><\/span><\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image41\" <\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

___________________________________________________________________________________________________<\/p>\n

Du\u0161an KOS <\/span><\/strong><\/a>
Gospodarji gradu Planina in njihov odnos do jurklo\u0161trske kartuzije do 14. stoletja<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n

Prispevek govori o posestnikih gradu Planina in njihovem odnosu do sosednje jurklo\u0161trske kartuzije.
Prvi znani posestnik in domnevni graditelj Planine je bil vazal kr\u0161ke \u0161kofije Ortolf, ki se je prvi\u010d omenjal leta 1190.
Planinski gospodje so bili eni od pomembnej\u0161ih dobrotnikov samostana Jurklo\u0161ter. Po smrti Ulrika leta 1241 so do Planine pri\u0161li gospodje Svibenski. Zaradi redovnih pravil pa Planinski in Svibenski do za\u010detka 14. stoletja najbr\u017e niso bili pokopani v samostanu Jurklo\u0161ter. Tam je grob imel morda Oto, ki ga je okoli leta  1312 generalni kapitelj kartuzijanov sprejel v svoje molitve. Zadnja predstavnika dru\u017eine Ulrik III. in Henrik II. nista ve\u010d  sodila med samostanske dobrotnike, saj sta v letih 1339\u20131345 zaradi finan\u010dnih te\u017eav zastavila gospostvo grofu Frideriku I. Celjskemu. Po Henrikovi smrti leta 1363 in vse do leta 1456 so kr\u0161ki \u0161kofje podeljevali Planino v fevd grofom Celjskim, ki so bili tudi najve\u010dji dobrotniki samostana.<\/p>\n

__________________________________________________________________________________________________<\/p>\n

Neja BLAJ HRIBAR<\/span><\/strong><\/a>
\u00bbLo\u010ditev \u0161kofa-duhovnika in \u0161kofa-politika ni iznajdba tega peklenskega slovenskega liberalizma.\u00ab<\/span><\/strong><\/a>
Duhov\u0161\u010dina in Rimskokatoli\u0161ka cerkev v publicisti\u010dnih ter literarnih delih Slovenskega naroda (1890-1914)<\/em><\/p>\n

V \u010dlanku je opisano, kako so po politi\u010dni lo\u010ditvi liberalci v Slovenskem narodu \u017eeleli prikazati Rimskokatoli\u0161ko cerkev
in duhov\u0161\u010dino. Osredoto\u010da se predvsem na vpliv cerkve na politiko, vlogo \u0161kofov v stranki in literarni prikaz delovanja in osebnih lastnosti duhovnikov. Ti so pove\u010dini pokvarjeni, pohlepni, ne spo\u0161tujejo celibata ali so celo posiljevalci. Politika je duhov\u0161\u010dino pohuj\u0161ala, oni pa so pohuj\u0161ali ljudstvo, ki v njih ne vidi ve\u010d nobene avtoritete.<\/p>\n

_________________________________________________________________________________________________<\/p>\n

Jure GA\u0160PARI\u010c<\/strong><\/span><\/a>
Udri ga!<\/strong><\/span><\/a>
Nasilje v beograjski skup\u0161\u010dini med obema svetovnima vojnama<\/em><\/p>\n

Intervencije predsedujo\u010dega skup\u0161\u010dine, pozivi k miru, opomini poslancev, odvzemi besede, izklju\u010ditve s sej, prekinitve sej \u2026 To so bili tisti proceduralni dogodki, ki so s svojo pogostostjo zaznamovali parlamentarno razpravo in sploh delo Narodne skup\u0161\u010dine prve jugoslovanske dr\u017eave. Govori poslancev so bili ob vsej resnosti, polemi\u010dnosti, argumentaciji \u2026 preve\u010dkrat nespo\u0161tljivi, odzivi nanje pa ravno tako. Politi\u010dna strast, nujna sestavina vsake dobre politike, je prera\u0161\u010dala meje dostojnega. Zmerjanje s t. i. neparlamentarnimi izrazi, zganjanje hrupa in vsesplo\u0161en kraval pa so velikokrat prerasli v prave pretepe in druge fizi\u010dne obra\u010dune. Ob spremljanju tedanjih burnih sej se celo zdi, da so bili ob\u010dasni pretepi nekaj pri\u010dakovanega; pojav, ki je sodil v ob\u010do sliko jugoslovanskega parlamentarizma. Izvoljeni narodni poslanci, med njimi nekdanji visoki uradniki, funkcionarji, advokati in kmetje, profesorji, duhovniki in veterinarji, so mo\u010d argumentov v\u010dasih morali podkrepiti na neposreden in oseben na\u010din \u2026<\/p>\n

_________________________________________________________________________________________________<\/p>\n

Miran APLINC<\/span><\/strong><\/a>
Letalski pozdrav iz \u0160o\u0161tanja<\/span><\/strong><\/a>
Letalstvo v \u0160o\u0161tanju pred drugo svetovno vojno<\/em><\/p>\n

Za\u010detki letalstva v \u0160ale\u0161ki dolini segajo v trideseta leta 20. stoletja, kar je primerljivo s podobnimi pobudami v Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru in drugod. V prispevku avtor predstavlja prva sre\u010danja z letalstvom, ustanavljanje in ustanovitev (1939\/40) krajevne Jadralno letalske skupine Aerokluba \u0160o\u0161tanj, podru\u017enice Kraljevega Jugoslovanskega Aerokluba Na\u0161a krila iz Maribora. Na podlagi zasebnih arhivskih gradiv, arhiva \u0160ale\u0161kega aerokluba in pri\u010devanj je predstavljena pot od zamisli in samogradnje jadralnega letala tipa Z\u00f6gling 1 do uresni\u010denja \u017eelje po letenju. Ambiciozne na\u010drte mladih letalcev je deloma omejevalo pomanjkanje sredstev \u0161e bolj pa nasprotovanje Sreskega na\u010delstva v Slovenj Gradcu, ki je leta 1940 prepovedalo in kasneje vendarle dovolilo delovanje letalske skupine. Organizirano delovanje Aerokluba \u0160o\u0161tanj pa je bilo dokon\u010dno ukinjeno z okupacijo 1941.<\/p>\n

__________________________________________________________________________________________________<\/p>\n

Matej OCVIRK<\/strong><\/span><\/a>
\u017dupanove zdrahe, tegobe in radosti<\/strong><\/span><\/a>
\u017dupani Teharij, ob\u010dinske volitve in njihovo delovanje od leta 1849 do razpada Avstro-Ogrske<\/em><\/p>\n

Teharska plemi\u0161ka ob\u010dina je bila eden zadnjih ostankov staroslovenske ni\u017eje upravne ureditve s posebnimi svobo\u0161\u010dinami in ni\u017ejimi davki. Imela je status plemi\u0161ke kose\u0161ke ob\u010dine (Das Edelthum T\u00fcchern), ki se je obdr\u017eala celoten srednji vek do srede 19. stoletja. Za Tehar\u010dane pomeni kon\u010danje obdobja fevdalizma in upravne reforme avstrijskih vladarjev, med drugim tudi na podro\u010dju ob\u010din, konec \u00bbplemenitosti\u00ab, posebnih pravic in drugih dav\u010dnih privilegijev. Teharje postanejo navadna pode\u017eelska ob\u010dina na \u0160tajerskem. Z razvojem industrializacije, nastankom prvih tovarn, zlasti \u017delezarne \u0160tore, se za\u010dne v zgodovini teharske ob\u010dine novo poglavje. Tako se po letu 1875 pri\u010denja boj na politi\u010dnem podro\u010dju, predvsem na ob\u010dinskih volitvah in pri izbiranju \u017eupana med slovensko in nem\u0161ko politi\u010dno smerjo, ki jo je zastopalo vodstvo \u017delezarne in pod katerega je pri\u0161lo tudi veliko teharskega prebivalstva, tako kme\u010dkega, predvsem pa delavskega. Ob\u010dinsko vodstvo sta si tako izmenjevala slovenska in nem\u0161kutarska stran, ki so jih zaznamovale tesne in napete volitve, medsebojna obto\u017eevanja in tudi sporne odlo\u010ditve \u017eupanov na podro\u010dju javne, prometne in druge ob\u010dinske infrastrukture.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Du\u0161an KOS   Neja BLAJ HRIBAR    Jure GA\u0160PARI\u010c Miran APLINC Matej OCVIRK   \u010clanki: Gospodarji gradu Planina in njihov odnos do jurklo\u0161trske kartuzije do 14. stoletja \u00bbLo\u010ditev \u0161kofa-duhovnika […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":194,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-195","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 06:41:47","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/195","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=195"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/195\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/194"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=195"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=195"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=195"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}