{"id":19,"date":"2013-05-02T17:29:11","date_gmt":"2013-05-02T16:29:11","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-2-1995\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:48","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:48","slug":"zgodovina-za-vse-2-1995","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-1995\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/1995"},"content":{"rendered":"<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td style=\"width: 150px; text-align: justify;\" valign=\"top\">Avtorji: <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#studen\">Andrej STUDEN<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cvirn\">Janez CVIRN<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#matic\">Dragan MATI\u0106<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#zizek\">Aleksander \u017dI\u017dEK<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#gabric\">Ale\u0161 GABRI\u010c<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#grdina\">Igor GRDINA<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td style=\"width: 400px; text-align: justify;\" valign=\"top\">\u010clanki: <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#studen\">&#8220;Bojimo se, da bo tekla kri!&#8221;<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cvirn\">Obesiti za pete in scvreti nad ognjem<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#matic\">&#8220;Gledali\u0161\u010da kot taka po svojem postanku nimajo kulturnega pomena&#8221;<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#zizek\">Sirota jaz v zaporu \u017eivim<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#gabric\">Ali se prav pi\u0161e \u017eupanova Micka ali predsednikova h\u010di<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#grdina\">\u010cemerna \u017eetev Jo\u017eeta Topori\u0161i\u010da<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td style=\"text-align: justify;\" valign=\"top\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" size-full wp-image-18\" src=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image4.jpg\" alt=\"Image4\" width=\"227\" height=\"321\" srcset=\"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image4.jpg 227w, https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image4-212x300.jpg 212w\" sizes=\"auto, (max-width: 227px) 100vw, 227px\" \/>&nbsp;<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"studen\"><\/a>Andrej STUDEN<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">&#8220;Bojimo se, da bo tekla kri!&#8221;<\/span><br \/><span style=\"font-size: 10pt;\"><br \/>Ekscesi ob obisku \u010de\u0161kih visoko\u0161olcev v Celju leta 1899<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Za Celje ob koncu prej\u0161njega stoletja so zna\u010dilni ostri nacionalni spopadi med Nemci in Slovenci. Ob obisku \u010de\u0161kih visoko\u0161olcev 9. 8. 1899, ki so ga celjski Nemci imeli za navadno slovensko izzivanje, je pri\u0161lo do huj\u0161ih izgredov in celo do prelivanja krvi. Ravno \u0161kandalozni dogodki leta 1899 pa predstavljajo tudi vi\u0161ek na podro\u010dju nem\u0161ko-slovenskih nacionalnih bojev v Celju pred prvo svetovno vojno.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"cvirn\"><\/a>Janez CVIRN<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Obesiti za pete in scvreti nad ognjem<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Slovenci in habsbur\u0161ka monarhija 1848-1918<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Avtor obravnava odnos Slovencev do habsbur\u0161ke monarhije v letih 1848-1918. vse do leta 1918 je bila ve\u010dina Slovencev avstrijsko orientirana, \u010deprav z avstrijsko monarhijo, kakr\u0161na je bila, ni bila zadovoljna. Po razpadu monarhije leta 1918 pa je ve\u010dina slovenskih politikov kar tekmovala, kdo si bo pripisal ve\u010d zaslug za slovensko re\u0161itev iz \u00bbje\u010de narodov\u00ab.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"matic\"><\/a>Dragan MATI\u0106<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">&#8220;Gledali\u0161\u010da kot taka po svojem postanku nimajo kulturnega pomena&#8221;<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Kultura in politika na Kranjskem ob prelomu stoletja s posebnim ozirom na gledali\u0161\u010de in kinematograf<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Nacionalne in idejne delitve od srede 19. st. pa do za\u010detka 1. svetovne vojne so na na\u0161ih tleh pripeljale do nastanka ve\u010djih kulturno-politi\u010dnih taborov. V tej lu\u010di sta posebej izpostavljena gledali\u0161\u010de in z njim povezan kinematograf ter kulturna politika strank, ki je vplivala na financiranje kulturnih institucij.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"zizek\"><\/a>Aleksander \u017dI\u017dEK<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Sirota jaz v zaporu \u017eivim<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Razprava predstavlja nekoliko druga\u010den pogled na razmere v povojnih zaporih in kazenskih tabori\u0161\u010dih. Z \u017eivljenjem zapornikov nas namre\u010d s svojimi pesmimi seznanja Alojz Tirgu\u0161ek, ki so ga zaprli zaradi sodelovanja z okupatorjem. V svojih pesmih je poleg vsakdanjih dodgodkov v tabori\u0161\u010du Teharje opisoval tudi svoje sozapornike in nam tako ohranil pravo galerijo zna\u010dajev in usod ljudi, ki so po vojni pri\u0161li v konflikt z novo oblastjo.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"gabric\"><\/a>Ale\u0161 GABRI\u010c<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Ali se prav pi\u0161e \u017eupanova Micka ali predsednikova h\u010di<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Amaterski odri na Slovenskem 1945-1955<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Amaterska gledali\u0161ka dejavnost sredi tega stoletja je bila po mnenju tedanjih kronistov na Slovenskem tako mno\u017ei\u010dna kot le v redko kateri de\u017eeli. Toda ta dejavnost je bila vedno pod pritiski politi\u010dnih zahtev. V najve\u010dji meri to velja za prvih pet let po 2. svetovni vojni, toda \u017ee v za\u010detku petdesetih let so strokovni kriteriji pri izbiri repertoarja in \u0161tudiju posameznih iger prevladali nad ideolo\u0161kimi zahtevami komunisti\u010dnih ideologov. Pri izbiri repertoarja so amaterski odri ve\u010dinoma posegali po delih slovenskih avtorjev.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"grdina\"><\/a>Igor GRDINA<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">\u010cemerna \u017eetev Jo\u017eeta Topori\u0161i\u010da<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Jezikoslovcu vodniku v spominsko knjigo<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Poskus samozvanega \u00bbjezikoslovca vodnika\u00ab Jo\u017eeta Topori\u0161i\u010da, da bi s falsificiranjem in izmi\u0161ljotinami v spisu z naslovom Jakoba Riglerja teza o za\u010detkih slovenskega knji\u017enega jezika, ki ga je objavila slavisti\u010dna revija (41. letnik, Ljubljana 1993, 449-464), reafirmiral znanstveno nevzdr\u017ene hipoteze Jakoba Riglerja iz knjige Za\u010detki slovenskega knji\u017enega jezika (Ljubljana 1968), ni uspel. Pri\u010dujo\u010da razprava je odgovor na Topori\u0161i\u010deva iz trte izvita izvajanja in na \u0161kandalozne razmere v slavistiki v Republiki Sloveniji, kjer se posku\u0161a teptati svoboda izra\u017eanja znanstvenih mnenj.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtorji: Andrej STUDEN Janez CVIRN Dragan MATI\u0106 Aleksander \u017dI\u017dEK Ale\u0161 GABRI\u010c Igor GRDINA \u010clanki: &#8220;Bojimo se, da bo tekla kri!&#8221; Obesiti za pete in scvreti nad ognjem &#8220;Gledali\u0161\u010da kot taka [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":18,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-19","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:32:21","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}