{"id":185,"date":"2014-08-23T16:06:47","date_gmt":"2014-08-23T15:06:47","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2014\/08\/23\/zgodovina-za-vse-1-2014\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:57","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:57","slug":"zgodovina-za-vse-1-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2014\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2014"},"content":{"rendered":"

 <\/p>\n\n\n\n
\n

Avtorji:<\/strong><\/span><\/p>\n

Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/span><\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK <\/span><\/a><\/p>\n

Andrej STUDEN <\/span><\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Matic BATI\u010c <\/span><\/a><\/p>\n

Mateja RATEJ<\/span><\/a><\/p>\n<\/td>\n

\n

\u010clanki: <\/strong><\/span><\/p>\n

Gruberjeve matemati\u010dno-fizikalne knjige<\/span><\/a><\/p>\n

Vodnikov spomenik v Ljubljani<\/span><\/a><\/p>\n

\u00bbKjer se pijan\u010devanje ustavi, red in sre\u010da se zopet pojavi\u00ab<\/span><\/a><\/p>\n

 \u00bbNajbolj\u0161a je pa\u010d voda\u00ab<\/span><\/a><\/p>\n

\u00bbS svojo \u017ertvijo sva vklju\u010dena v nekaj orja\u0161kega\u00ab<\/span><\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image40\" <\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

________________________________________________________________________________________________<\/p>\n\n\n\n
 <\/a> <\/p>\n

Stanislav JU\u017dNI\u010c <\/strong>
Gruberjeve matemati\u010dno-fizikalne knjige <\/strong>
(Ob 200 letnici obnove jezuitskega reda)<\/p>\n

Najpomembnej\u0161a ljubljanska u\u010denjaka v \u010dasu prepovedi jezuitske dru\u017ebe sta bila Gabrijel Gruber in rektor Anton Ambschell. V povezavi z Dru\u0161tvom za poljedelstvo in koristne umetnosti sta vrla mo\u017ea podpisala vsak svoj seznam fizikalno-matemati\u010dnih knjig: Gruber je v svoje nove pridobljene med usnje vezane lepotice redno vna\u0161al \u0161e navadno nedatirano oznako svoje katedre Zur Mechanik, kot da bi nam hotel olaj\u0161ati njihovo iskanje v dana\u0161nji narodni in univerzitetni knji\u017enici (NUK) v Ljubljani. Oba sta ob knjigah podpisala \u0161e zajeten seznam naprav za fizikalne poskuse, ki jih obravnavamo na drugem mestu.<\/p>\n

Razprava podaja lastnosti in zna\u010dilnosti knjig na\u0161tetih ob podpisih obeh znamenitih nekdanjih jezuitov; to ni vedno najla\u017eje delo glede na pomanjkljivo zapisane podatke o naslovih in piscih, ob katerih ni ne duha ne sluha o morebitnih letnicah izdaj ali krajev natisov. Gruber si je knjige za\u017eelel in jih je domala vse tudi dobil za svojo katedro mehanike, kot dokazujejo njegovi lastni\u0161ki vpisi Zur Mechanik ob taiste naslove knjig, ki jih danes hrani NUK. po drugi strani je Ambschell kot vrhunski strokovnjak, skupaj s predstavnikom ljubljanske kresije baronom Karlom Gallom pl. Gallensteinom, podpisal se\u0161tevek petindvajsetih strokovnih knjig Dru\u0161tva za poljedelstvo in koristne umetnosti, med katerimi so se zve\u010dine bohotile tri desetletja stare nabave pokojnega jezuita Bernarda Ferdinanda Erberga. Iz vsebine knjig je mogo\u010de spoznati znanstvena zanimanja Erberga, Gruberja in Ambschlla. Vrstnika Gruber in Ambschell sta si bila tudi po \u010dlove\u0161ki plati zelo blizu, saj sta Ljubljano za vedno zapustila malodane isto\u010dasno v \u010dasu vlade Jo\u017eefa II., ko je vsako vztrajanje v zamerljivem okoli\u0161u kranjske prestolnice ostalo brez haska za neko\u010d oblastne pripadnike sedaj prepovedanega jezuitskega reda.<\/p>\n

__________________________________________________________________________________<\/p>\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK <\/strong>
Vodnikov spomenik v Ljubljani<\/strong><\/p>\n

Spomenik pesnika, \u010dasnikarja in jezikoslovca Valentina Vodnika v Ljubljani je prvi slovenski nacionalni spomenik. Prva pobuda za Vodnikov figuralni spomenik je bila dana leta 1857. 2. februarja 1858 (ob stoletnici Vodnikovega rojstva) so slovesno odkrili spominsko plo\u0161\u010do na Vodnikovi rojstni hi\u0161i v \u0160i\u0161ki. Denar za kiparski spomenik v Ljubljani so zbirali 30 let. Avtor Vodnikovega kipa je bil mladi kipar Alojzij Gangl (1859\u20131935). Spomenik so odkrili 30. junija 1889 pred ljubljanskim licejem v sklopu velikega tridnevnega slavja v \u010dast Vodniku, ob prisotnosti narodnih dru\u0161tev in nad 10.000 ljudi.<\/p>\n

__________________________________________________________________________________<\/p>\n

<\/a>Andrej Studen<\/strong>
\u00bbKjer se pijan\u010devanje ustavi, red in sre\u010da se zopet pojavi\u00ab <\/strong>
Drobec o protialkoholnem boju v \u010dasu povojne psihoze<\/p>\n

Protialkoholno gibanje na Slovenskem se tudi v letih po prvi svetovni vojni ni moglo pohvaliti z vidnej\u0161imi uspehi. \u010cas povojne psihoze je na eni strani zaznamovalo vsesplo\u0161no pomanjkanje
in neznosna draginja, po drugi pa tudi nadvse \u017eivahno dru\u017eabno \u017eivljenje, ki je delovalo kot nekak\u0161en mentalni faktor stabilizacije. Po prvi svetovni vojni so svetu zavladali alkohol, nikotin in sifilis. Strah za prihodnje rodove naj bi vzbujala zlasti mladina, ki odra\u0161\u010da v razbrzdanosti, surovosti, vdajanju u\u017eitkom in brez vzorov. Povojna psihoza je ljudi gnala v brezglavo rajanje, brezbri\u017eno razuzdanost in neizmerno popivanje, ki je povzro\u010dalo tudi veliko \u0161kodo v narodnem gospodarstvu. V boju proti alkoholizmu so se v letih po prvi svetovni vojni najbolj anga\u017eirali ljudje, ki so to po\u010deli iz vzgojno moralnega, narodnogospodarskega in evgeni\u010dnega stali\u0161\u010da. Pri\u010dujo\u010da razprava izpostavlja poglede dveh protialkoholnih borcev, ki sta v \u010dasu povojne psihoze delovala v Celju. Emilijan Lilek se je zavzemal za prohibicijo po vzoru Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike. Fedor Miki\u010d je poudarjal, da je uspe\u0161no delovanje proti zlu alkoholizma mo\u017eno samo s pomo\u010djo dr\u017eave, pijanstvo pa da je najve\u010dji povzro\u010ditelj slabega gospodarskega stanja v dr\u017eavi. A alkoholizma kot ene najte\u017ejih slovenskih ljudskih bolezni napori protialkoholnih borcev tudi v naslednjih letih niso uspeli ozdraviti.<\/p>\n

__________________________________________________________________________________<\/p>\n

<\/a>Matic Bati\u010d<\/strong>
\u00bbNajbolj\u0161a je pa\u010d voda\u00ab <\/strong>
Protialkoholno gibanje na Slovenskem v lu\u010di revije Pi\u0161\u010dalka in
dru\u0161tva Abstinent<\/p>\n

Alkoholizem sodi med najbolj pere\u010de socialne probleme 19. stoletja. Boj sta mu najprej napovedali katoli\u0161ka Cerkev in me\u0161\u010danska morala, ki sta ga razumeli kot greh oz. moralni neuspeh alkoholika. Konec 19. stoletja pa se je uveljavil druga\u010den, znanstven pogled, ki je alkoholizem razumel kot
bolezen, alkohol pa kot strup. To novo razumevanje je imelo velik vpliv tudi na so\u010dasno protialkoholno gibanje, ki je v veliki meri opustilo zavzemanje za zmernost in za\u010delo propagirati popolno abstinenco. Na Slovenskem se je nov pogled na alkohol in problem alkoholizma uveljavil v prvih letih 20. stoletja. Leta 1905 je tako za\u010dela izhajati revija Pi\u0161\u010dalka, ki je alkoholizem obravnavala z znanstvenega vidika. Propagirala je popolno odpoved u\u017eivanja vseh alkoholnih pija\u010d, alkohol pa razglasila za strup. Njeni moderni pogledi so zadeli ob odpor konservativnih elementov v katoli\u0161ki Cerkvi, kar je privedlo do ostre polemike med \u00bbpi\u0161\u010dalkarji\u00ab in fran\u010di\u0161kanom Stanislavom \u0160krabcem. Na\u010drti takratnih slovenskih protialkoholnih borcev, med katerimi so \u0161e vedno prevladovali duhovniki, po ustanovitvi \u0161iroke mre\u017ee protialkoholnih gibanj se niso uresni\u010dili. Ustanovljeno je bilo le dru\u0161tvo Abstinent, ki ga je vodil Janez Evangelist Krek. \u010clani so se morali zavezati odpovedi u\u017eivanja alkoholnih pija\u010d v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju. Dru\u0161tvo si je preko predavanj, deljenja letakov in organizacije dru\u017eabnih dogodkov prizadevalo Slovence odvrniti od u\u017eivanja alkohola. Kljub zavzetemu delovanju pa pravih uspehov ni bilo. Zaradi finan\u010dnih te\u017eav je Pi\u0161\u010dalka prenehala izhajati \u017ee leta 1906.<\/p>\n

__________________________________________________________________________________<\/p>\n

<\/a>Mateja Ratej<\/strong>
\u00bbS svojo \u017ertvijo sva vklju\u010dena v nekaj orja\u0161kega\u00ab <\/strong>
Edvard Kardelj \u2013 \u010dlovek, aktivist, oblastnik<\/p>\n

Avtorica se v prispevku ukvarja z osebnostjo komunisti\u010dnega aktivista Edvarda Kardelja v tridesetih letih 20. stoletja, ko se je eden najpomembnej\u0161ih povojnih slovenskih politikov pospe\u0161eno oblikoval kot politi\u010dno misle\u010d posameznik v nelegalni politi\u010dni organizaciji. S pomo\u010djo Kardeljevih zasebnih
pisem analizira odnos z \u017eenskama, ki sta Kardelja izrazito zaznamovali, najprej mati Ivana, kasneje \u017eena Pepca. Ob tem se dotakne \u0161e fenomena javne zamol\u010danosti Kardeljeve prve \u017eene Franice, zanima pa jo tudi razvoj Kardeljeve politi\u010dne dr\u017ee od aktivisti\u010dne v oblastni\u0161ko, ki se je dogajal med in po drugi svetovni vojni, in ga sku\u0161a avtorica artikulirati s pomo\u010djo spominov njegovih sodobnikov.<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  Avtorji: Stanislav JU\u017dNI\u010c Damir GLOBO\u010cNIK Andrej STUDEN   Matic BATI\u010c Mateja RATEJ \u010clanki: Gruberjeve matemati\u010dno-fizikalne knjige Vodnikov spomenik v Ljubljani \u00bbKjer se pijan\u010devanje ustavi, red in sre\u010da se zopet […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":184,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-185","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-05-09 10:48:32","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=185"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/184"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}