{"id":17,"date":"2013-05-02T17:21:05","date_gmt":"2013-05-02T16:21:05","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-1-1995\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:48","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:48","slug":"zgodovina-za-vse-1-1995","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-1995\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/1995"},"content":{"rendered":"\n\n\n
 Avtorji: <\/p>\n

Marta VERGINELLA<\/a><\/p>\n

Anton \u0160EPETAVC<\/a><\/p>\n

Stane GRANDA<\/a><\/p>\n

Ervin DOLENC<\/a><\/p>\n

Darja MIHELI\u010c<\/a><\/p>\n

Clemens WISCHERMANN<\/a><\/p>\n<\/td>\n

 \u010clanki: <\/p>\n

\u017divi pomagajo \u017eivim, \u017eivi mrtvim, mrtvi \u017eivim in mrtvi mrtvim<\/a><\/p>\n

Pijem, torej sem Slovenec<\/a><\/p>\n

“Odlo\u010dno zavra\u010dam da sem demokrat!”<\/a><\/p>\n

Za menoj ne bodo farji pevali…za menoj bo \u0161la muzika<\/a><\/p>\n

“O stvareh, zaradi katerih ljudi, zlasti vladarje, hvalimo ali grajamo.”<\/a><\/p>\n

Zgodovina mesta med okoljem in na\u010dinom \u017eivljenja<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image3\" <\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Marta VERGINELLA<\/span><\/p>\n

\u017divi pomagajo \u017eivim, \u017eivi mrtvim, mrtvi \u017eivim in mrtvi mrtvim<\/span><\/p>\n

Skrb za du\u0161o v kme\u010dkih oporokah s tr\u017ea\u0161kega pode\u017eelja<\/span><\/p>\n

Z namenom, da bi svojim du\u0161am olaj\u0161ali bivanje v vicah, so bre\u0161ki oporo\u010ditelji in oporo\u010diteljice iz okolice Trsta v 17. in 18. stol. Cerkvi zapu\u0161\u010dali del svojega premo\u017eenja. Oporoka je bila tuzemsko sredstvo, ki je kmetom in kmeticam dovoljevalo, da so poskrbeli za svojo du\u0161o. Na za\u010detku 19. stol. so oporo\u010ditelji in oporo\u010diteljice iz Brega \u0161e vedno izrekali poslednjo voljo z vidika kr\u0161\u010danske dobre smrti, toda \u017ee sredi 19. stol. je vidna postopna laicizacija oporo\u010dnega akta. Skrb za kraj\u0161anje in laj\u0161anje bivanja pokojnih v vicah, se je umikala v ozadje tako med obubo\u017eanimi kmeti kot med vrhnjo plastjo va\u0161kega prebivalstva, v ospredje pa je stopala potreba po \u010dim smotrnej\u0161em vodenju doma\u010dega gospodarstva. Ob koncu 19. stol. so se oporo\u010ditelji in oporo\u010diteljice odlo\u010dili le za tolik\u0161no \u0161tevilo zadu\u0161nih ma\u0161, ki ni bremenilo denarnih zmogljivosti dru\u017eine. Odmik od tradicionalnih vedenjskih obrazcev je bil v bre\u0161kih vaseh vzporeden s postopnim in nesunkovitim prodiranjem sekularizacije, ki je v prvi fazi potisnila versko \u010dustvovanje iz javnega \u017eivljenja v sfero intimne vernosti.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Anton \u0160EPETAVC<\/span><\/p>\n

Pijem, torej sem Slovenec<\/span><\/p>\n

Ali alkoholizem kot fenomen in tabu slovenstva<\/span><\/p>\n

Znano je, da je alkohol vsako leto tako ali druga\u010de kriv za smrt kak\u0161nih 2000! Slovencev. Potemtakem gotovo dr\u017ei, da je alkoholizem ena najresnej\u0161ih socialnih bolezni naroda, ki je o njem politik Fran \u0160uklje \u017ee davno tega napisal, da mu je “\u017eeja prirojena”.<\/span> (Pretirano) pitje je dejansko del slovenske folklore, temelj o\u010ditno sprevr\u017eene narodne identitete, ki v alkoholu vedno znova i\u0161\u010de (in najdeva ?!) dokaz slovenstva: pijem, torej sem Slovenec; Slovenec sem, torej pijem.<\/span> Skorajda nepregledna mno\u017eica najrazli\u010dnej\u0161ih “primerov” in na rob spomina odrinjenih “zgodb” ob v \u010dudno pozabo potisnjenih “zapisov prednikov” pri\u010da, da gre za komaj doumljiv fenomen, ki bi potreboval celovitej\u0161e, vsestranske znanstvene analize. <\/span>Vendar je z zadevo ravno narobe: o njej se sorazmerno malo govori. Sram? Otro\u010dji beg pred resnico? Zidealizirani avtostereotip, ki ne prenese nobene resnej\u0161e kritike? Tabu?<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Stane GRANDA<\/span><\/p>\n

“Odlo\u010dno zavra\u010dam da sem demokrat!”<\/span><\/p>\n

Podoba revolucije 1848\/49 skozi usodo radovlji\u0161kega okrajnega sodnika Ignaca Guzlja<\/span><\/p>\n

Avtor opisuje potek revolucije 1848\/49 v Radovljici, pode\u017eelskem mestu na Kranjskem. Dogajanje spremlja skozi dejavnost tamkaj\u0161njih uradnikov, ki so bili nosilci politi\u010dnih aktivnosti. Vodil jih je okrajni sodnik I. Guzelj. Ta je bil v letih po revoluciji v preiskovalnem postopku ter prikraj\u0161an pri napredovanjih v slu\u017ebi.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Ervin DOLENC<\/span><\/p>\n

Za menoj ne bodo farji pevali…za menoj bo \u0161la muzika<\/span><\/p>\n

Politi\u010dni boji in versko \u017eivljenje na kranjskem pode\u017eelju v za\u010detku stoletja<\/span><\/p>\n

Politi\u010dne razmere ob oblikovanju politi\u010dnih strank na Kranjskem konec prej\u0161njega stoletja so na pode\u017eelju v veliki meri pogojevali lokalni osebni spori. Osebna nesoglasja in antipatije so pri delitvi na katoli\u0161ko in liberalno stran mo\u010dno posegala tudi v versko \u017eivljenje posameznih lokalnih skupnosti. Na drugi strani pa je intenzivnost verskega \u017eivljenja spet vplivala na politi\u010dna razmerja znotraj teh skupnosti.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Darja MIHELI\u010c<\/span><\/p>\n

“O stvareh, zaradi katerih ljudi, zlasti vladarje, hvalimo ali grajamo.”<\/span><\/p>\n

O tradiciji zapravljivosti ljubljanske mestne vlade<\/span><\/p>\n

Prispevek obravnava Ljubljano in nekdanje Ljubljan\u010dane oziroma njihove “mestne o\u010dete” v prvih stoletjih novega veka, zlasti (ne)var\u010dnost njihovega finan\u010dnega poslovanja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Clemens WISCHERMANN<\/span><\/p>\n

Zgodovina mesta med okoljem in na\u010dinom \u017eivljenja<\/span><\/p>\n

Tendence sodobnega raziskovanja urbanizacije v Nem\u010diji<\/span><\/p>\n

Avtor v razpravi pregledno predstavlja stanje sodobnih zgodovinskih raziskav mest in urbanizacije v Nem\u010diji. Ugotavlja, da je na tem podro\u010dju mnogo narejenega, da pa v znanstvenem raziskovanju urbanizacije \u0161e dominirajo “stari modeli”, \u0161e vedno pa manjkajo zadovoljujo\u010di koncepti raziskovanja “psihotopov” (A. Mitscherlich) modernega mesta.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

 Avtorji: Marta VERGINELLA Anton \u0160EPETAVC Stane GRANDA Ervin DOLENC Darja MIHELI\u010c Clemens WISCHERMANN  \u010clanki: \u017divi pomagajo \u017eivim, \u017eivi mrtvim, mrtvi \u017eivim in mrtvi mrtvim Pijem, torej sem Slovenec “Odlo\u010dno zavra\u010dam […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":16,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-17","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:32:54","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=17"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=17"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=17"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=17"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}