{"id":169,"date":"2013-09-21T09:10:20","date_gmt":"2013-09-21T08:10:20","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/09\/21\/zgodovina-za-vse-1-2013\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:56","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:56","slug":"zgodovina-za-vse-1-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2013\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2013"},"content":{"rendered":"\n\n\n
\n

Avtorji:<\/p>\n

Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/a><\/p>\n

Tone KREGAR<\/a><\/p>\n

Ambro\u017e KVARTI\u010c<\/a><\/p>\n

Jernej MLEKU\u017d<\/a><\/p>\n

Zmago \u0160MITEK<\/a><\/p>\n

Franc KRI\u017dNAR<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\n

\u010clanki:<\/p>\n

Magistrat je osel<\/a><\/p>\n

Nova\u010danova celjska bitka<\/a><\/p>\n

Trije Slovenci, pa smo zbor<\/a><\/p>\n

\u00bbOstrupljanje s klobaso\u00ab<\/a><\/p>\n

Grob v mongolski stepi<\/a><\/p>\n

Savinova opera Poslednja stra\u017ea: med Zagrebom in Ljubljano (1904-1907)<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image38\"<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/span><\/p>\n

Magistrat je osel<\/span><\/p>\n

K zgodovini prepirov med ljubljansko mestno in njej nadrejeno oblastjo<\/span><\/p>\n

Opisujemo Hacquetov spor z ljubljanskim magistratom, ki se je vrtel okoli mestnih kompetenc. Hacquet ni pokazal preve\u010d poni\u017ene vneme in je namesto magistrata za sogovornika vzel kar njegove nadrejene; nespo\u0161tovanje ustaljenih pravil in hierarhij je sploh zna\u010dilno za individualiste Hacquetove vrste. Spor je vzplamtel na veliko veselje ljubljanskih firbcev, zdi pa se, da je magistrat potegnil kraj\u0161i konec. Seveda je vsaka podobnost s sodobnim slovenskim vsakdanom povsem izklju\u010dena in zgolj naklju\u010dna.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tone KREGAR <\/span><\/p>\n

Nova\u010danova celjska bitka<\/span><\/p>\n

Pretep v celjski kavarni Evropa decembra 1939 in njegov sodni razplet<\/span><\/p>\n

Anton Nova\u010dan v zgodovinskem spominu ni zapisan zgolj kot literat, politik in diplomat, temve\u010d tudi kot \u010dlovek mogo\u010dne postave ter nemirne narave. Veljal je za u\u017eiva\u010da in velikega bohema, njegovi sodobniki pa so radi poudarjali tudi njegovo nagnjenost k pretepom. Z mo\u010djo svojega telesa je v mladosti branil slovenske nacionalne interese in uveljavljal svoje politi\u010dne ideje, sloves vro\u010dekrvne\u017ea pa je ohranil tudi v zrelej\u0161ih letih. Konec leta 1939 je bil glavni akter incidenta v celjski kavarni Evropa, ki je zaradi dru\u017ebene pomembnosti vanj vpletenih ter drugih, tudi narodno-politi\u010dnih konotacij kon\u010dno privedel do sodnega epiloga, obenem pa pri celjskih dru\u017eabnih omizjih povzro\u010dil dobr\u0161no mero zabave, saj so nekateri najbolj duhoviti kronisti omenjeno zgodbo porogljivo poimenovali kar \u00bbCeljska bitka\u00ab.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Ambro\u017e KVARTI\u010c <\/span><\/p>\n

Trije Slovenci, pa smo zbor<\/span><\/p>\n

Vloga petja in ljubiteljske pevske dejavnosti v procesih narodnega prebujanja pri Slovencih v 19. stoletju<\/span><\/p>\n

Petje in pevska dejavnost sta v procesih narodnega prebujanja Slovencev v 19. stoletju odigrala zelo pomembno vlogo. Petje, ki je bilo v tem klju\u010dnem obdobju pod vplivom romanti\u010dne misli predstavljeno kot povzdignjena oblika glasbenega izraza, utemeljena v primordialnem, \u00bbljudskem\u00ab, celo v transcendentnem, v sebi zdru\u017euje dva najpomembnej\u0161a elementa procesov zami\u0161ljanja katerega koli naroda: jezik in (nacionalna) \u010dustva. Razvoj \u010ditalnic in drugih forumov kulturnega in politi\u010dnega \u017eivljenja v drugi polovici devetnajstega stoletja je spro\u017eil procese institucionalizacije petja in mno\u017ei\u010dnega zdru\u017eevanja ljudi v pevske sestave, predvsem pevske zbore. Petje je spremljalo razli\u010dne manifestacije narodnega prebujanja (na primer t.i. b\u00e9sede) repertoar pa so zaznamovale budnice, programsko pisane skladbe s funkcijo posredovanja narodnih idej. Tako kot samo petje, sta tudi mno\u017ei\u010dnost ljubiteljske pevske dejavnosti ter sodelovanje med posameznimi dru\u0161tvi in pevskimi sestavi pomembno prispevala h definiciji in povezovanju nastajajo\u010de zami\u0161ljene skupnosti Slovencev. Osnova za razmi\u0161ljanje v prispevku so odlomki \u010dlankov slovenskega \u010dasopisja v 19. stoletju.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Jernej MLEKU\u017d <\/span><\/p>\n

\u00bbOstrupljanje s klobaso\u00ab<\/span><\/p>\n

Nekaj ugrizov v klob\u010di\u010d kranjske klobase in narodnega ponosa, zvit v slovenskem \u010dasopisju od pomladi narodov do konca prve svetovne vojne<\/span><\/p>\n

\u010clanek sloni na tezi, da je imela kranjska klobasa pomembno mesto v oblikovanju in razvoju slovenske narodne zavesti v obdobju od pomladi narodov do konca prve svetovne vojne (pa seveda tudi pozneje). Pri tem se omeji predvsem na vlogo kranjske klobase v krepitvi narodnega ponosa, ali \u0161e konkretneje, na vpra\u0161anje, kako, na kak\u0161ne na\u010dine je slovensko \u010dasopisje \u2013 nedvomno zelo pomemben dejavnik reprodukcije slovenske narodne identitete \u2013 krep\u010dalo narodni ponos s pisanjem o kranjski klobasi. Predstavljeni so trije tematski sklopi \u010dasopisnih besedil, ki se na razli\u010dne na\u010dine dotikajo odnosov med narodnim ponosom in kranjsko klobaso: besedila, ki opevajo slavo, poznanost, imenitnost kranjskih klobas, \u010dasopisni \u010dlanki, ki pri\u010dajo o takih ali druga\u010dnih bojkotih kranjskih klobas, in nekaj zelo razpr\u0161enih besedil, ki predstavijo mesto kranjske klobase v razli\u010dnih mednacionalnih sporih.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Zmago \u0160MITEK <\/span><\/p>\n

Grob v mongolski stepi<\/span><\/p>\n

Kaj vemo o usodi nadporo\u010dnika Zagori\u010dnika?<\/span><\/p>\n

\u010clanek opisuje doslej neznano \u017eivljenjsko usodo slovenskega \u010dastnika Zagori\u010dnika na Kitajskem ob za\u010detku prve svetovne vojne in okoli\u0161\u010dine njegove smrti v Notranji Mongoliji. Prispevek temelji na kriti\u010dni analizi virov in literature ter na povezovanju s konteksti povezanimi z vzhodno de\u017eelo, kjer je poro\u010dnik sklenil skrivnostno usodo.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Franc KRI\u017dNAR <\/span><\/p>\n

Savinova opera Poslednja stra\u017ea: med Zagrebom in Ljubljano (1904-1907)<\/span><\/p>\n

Avtor ori\u0161e \u010das in kraj nastanka Savinovega opernega prvenca, enodejanko Poslednjo stra\u017eo (1904), ki je do\u017eivela prvo izvedbo v Zagrebu (1906) in nato \u0161e ponovitev v Ljubljani (1907). V tem \u010dasu je zanimivo in zna\u010dilno skladateljevo “u\u010denje” kompozicije, ki ga je izrabil v skoraj vseh mestih slu\u017ebovanja (Dunaj, Praga, …). Ori\u0161e tudi skoraj so\u010dasne glasbene razmere v Zagrebu in Ljubljani in postavi Rista Savina v \u010das in prostor njegove Poslednje stra\u017ee. Pri tem uporabi \u017ee znane relevantne podatke, na novo pa je prav za ta primer avtor raziskal zagreb\u0161ke in ljubljanska arhive.<\/span><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Stanislav JU\u017dNI\u010c Tone KREGAR Ambro\u017e KVARTI\u010c Jernej MLEKU\u017d Zmago \u0160MITEK Franc KRI\u017dNAR \u010clanki: Magistrat je osel Nova\u010danova celjska bitka Trije Slovenci, pa smo zbor \u00bbOstrupljanje s klobaso\u00ab Grob v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":168,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-169","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 04:49:03","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/169","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=169"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/169\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=169"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=169"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=169"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}