{"id":15,"date":"2013-05-02T17:13:55","date_gmt":"2013-05-02T16:13:55","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-2-1994\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:48","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:48","slug":"zgodovina-za-vse-2-1994","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-1994\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/1994"},"content":{"rendered":"<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td style=\"width: 150px;\" valign=\"top\">Avtorji: <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cvirn\">Janez CVIRN<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cvelfar\">Bojan CVELFAR<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#vodopivec\">Peter VODOPIVEC<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#drnovsek\">Marjan DRNOV\u0160EK<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#kos\">Du\u0161an KOS<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#grdina\">Igor GRDINA<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td style=\"width: 400px;\" valign=\"top\">\u010clanki: <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cvirn\">Vsega je bil kriv Buffalo Bill<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cvelfar\">&#8220;No, zdaj pa \u010de ima\u0161 denar, daj ga sem, potem se pa hitro z menoj spolsko zdru\u017ei'&#8221;<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#vodopivec\">Kako so \u017eenske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno \u017eivljenje<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#drnovsek\">&#8220;S cugom do Bremna in z barko do noviga Jorka&#8221;<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#kos\">\u017divljenje kot ga pi\u0161e dota<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#grdina\">Bri\u017einski spomeniki kot dialo\u0161ki tekst<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td valign=\"top\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" size-full wp-image-14\" src=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image2.jpg\" alt=\"Image2\" width=\"228\" height=\"322\" srcset=\"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image2.jpg 228w, https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image2-212x300.jpg 212w\" sizes=\"auto, (max-width: 228px) 100vw, 228px\" \/>&nbsp;<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"cvirn\"><\/a>Janez CVIRN<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Vsega je bil kriv Buffalo Bill<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">K zgodovini boemskega \u017eivljenja v Ljubljani pred prvo svetovno vojno<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">V letih pred prvo svetovno vojno so nekateri slovenski umetniki (slikarja Hinko Smrekar in Fran Tratnik, pisatelj Vladimir Levstik) v Ljubljam \u017eiveli pravo boemsko \u017eivljenje. Brez zavor so kr\u0161ili ustaljene norme me\u0161\u010danske druzbe in pogosto prihajali v konflikt z oblastmi. Tudi 16. maja 1906, ko je Ljubljano obiskal znameniti Buffalo Bill s svojim Wild West Showom, so se v dru\u017ebi s \u0161tudentom prava Vladimirjem Svetkom mo\u010dno upijanili in napravili eksces zaradi katerega jih je ljubljanska policija aretirala ter kaznovala s petdnevnim zaporom. V prito\u017ebi zoper &#8220;previsoko kazen&#8221; so krivdo za eksces in svojo pijanost zvalili na vzdu\u0161je, ki je zajelo Ljubljano v pri\u010dakovanju Codyjevega cirkusa hkrati pa so se \u0161e mo\u010dno ponor\u010devali iz ljubljanskih oblasti.<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"cvelfar\"><\/a>Bojan CVELFAR<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">&#8220;No, zdaj pa \u010de ima\u0161 denar, daj ga sem, potem se pa hitro z menoj spolsko zdru\u017ei&#8221;<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">K zgodovini tajne prostitucije v Ljubljani na prelomu stoletja<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">V letih pred prvo svetovno vojno se je tudi Ljubljana otepala s problemom prostitucije. V mestu so problem &#8220;uredili&#8221; sele leta 1905, ko je ob\u010dinski svet sprejel navodila, kako nadzorovati prostitucijo. Z njimi so mestne oblasti prevzele zdravstveni in policijski nadzor tako nad kasarnirano kot tudi individualno prostitucijo. \u0160tevilni primeri iz vsakdanjika pa nas prepricajo, da pri tem niso bile preve\u010d uspe\u0161ne. Tajna prostitucija je bila namre\u010d raz\u0161irjena po vseh, praviloma malo bolj zakotnih delih mesta. Poleg Tivolija ter samotnih in tema\u010dnih ulic, so bila najbolj priljubljena shajali\u0161\u010da ljubljanskih pocestnic razne \u0161upe, barake in kozolci. Nekatere so najstarej\u0161o obrt opravljale tudi v stanovanjih, po gostilnah in v hotelih. Seveda pa si prostitucije prav tako ne moremo predstavljati brez zvodni\u0161tva.<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"vodopivec\"><\/a>Peter VODOPIVEC<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Kako so \u017eenske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno \u017eivljenje<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Prispevek k zgodovini \u017eensk v slovenskem prostoru 1848-1900<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Slovenski zgodovinski pregledi skoraj ne omenjajo \u017eensk, \u010deprav so \u017eenske na Slovenskem &#8211; kot drugod v Evropi &#8211; v l9. stoletju \u0161tevil\u010dno prevladovale nad mo\u0161kimi in je &#8220;\u017eensko vpra\u0161anje&#8221; v drugi polovici 19. stoletja \u017ee zaposlovalo slovenski tisk in politi\u010dne veljake. Avtor sledi postopnemu vstopanju \u017eena v javno \u017eivljenje posebej po letu 1861, ko se \u017eenske vklju\u010dijo v delo narodnih dru\u0161tev in aktivno sodelujejo pri narodnih prireditvah. Hkrati podrobneje predstavlja razli\u010dna razmi\u0161ljanja o &#8220;\u017eenskem vpra\u0161anju&#8221;, \u017eenski izobrazbi in \u017eenskem zaposlovanju, ki so jih objavljali slovenski \u010dasopisi.<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"drnovsek\"><\/a>Marjan DRNOV\u0160EK<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">&#8220;S cugom do Bremna in z barko do noviga Jorka&#8221;<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Izseljen\u010devo do\u017eivljanje poti v Ameriko<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Za spoznavanje in razumevanje do\u017eivljanja izseljencev na poti od doma do novih krajev bivanja, v na\u0161em primeru Zdru\u017eenih dr\u017eav, so pomembna misijonarska in izseljenska pisma, ki so se v glavnem ohranila v tiskani obliki v \u010dasopisju in revijah. Zlasti so \u0161tevilna za drugo polovico l9. stoletja. Z njihovo pomo\u010djo spoznamo nekaj spominskih opisov poti po kopnem do evropskih pristani\u0161\u010d Bremen, Le Havre, Rotterdam, Liverpool in nato z jadrnicami in parniki prek Atlantika do New Yorka v \u010dasu do prve svetovne vojne.<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"kos\"><\/a>Du\u0161an KOS<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">\u017divljenje kot ga pi\u0161e dota<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Vloga poro\u010dnih prejemkov v \u017eivljenju kranjskega in slovenje\u0161tajerskega plemstva v 14. stoletju<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">V razpravi se avtor ukvarja s problematiko materialnih prejemkov plemstva, ki sta jih dobila mo\u017e in \u017eena ob poroki (dota, jutrna za\u017eenilo, izbolj\u0161ava). Obravnavano \u010dasovno obdobje sega od ok. 1280 do 1410, prostorski okvir pa zajema de\u017eelo Kranjsko in tisti del \u0160tajerske, ki sodi danes v Slovenijo. Podrobneje so obdelana pravna dolo\u010dila, dejansko poslovanje s poro\u010dnimi prejemki, posebnosti, pravila. Podan je poskus statusnega rangiranja plemstva s pomo\u010djo vi\u0161ine prejemkov. Temeljni vir so tipi\u010dne poznosrednjeve\u0161ke listine.<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"grdina\"><\/a>Igor GRDINA<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Bri\u017einski spomeniki kot dialo\u0161ki tekst<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Raziskava mre\u017ee dialo\u0161kih razmerij (koncept M. M. Bahtina s pripombami P. de Mana) odpira nov pogled na Bri\u017einske spomenike. BS II kot uvodni govor k BS III kontrastira obema karantanskima spovednima obrazcema: je tekst posve\u010denca in kot tak izrazito &#8220;mo\u0161ki&#8221; ter pripovednega zna\u010daja, medtem ko sta drugi dve besedili besedili vsakogar, njuno izgovarjanje pa pomeni dejanje o\u010di\u0161\u010denja od grehov. V razpravi so tudi upo\u0161tevana dognanja zgodovine mentalitet.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtorji: Janez CVIRN Bojan CVELFAR Peter VODOPIVEC Marjan DRNOV\u0160EK Du\u0161an KOS Igor GRDINA \u010clanki: Vsega je bil kriv Buffalo Bill &#8220;No, zdaj pa \u010de ima\u0161 denar, daj ga sem, potem [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-15","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 08:52:41","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}