{"id":13,"date":"2013-05-02T16:35:47","date_gmt":"2013-05-02T15:35:47","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-1-1994\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:48","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:48","slug":"zgodovina-za-vse-1-1994","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-1994\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/1994"},"content":{"rendered":"\n\n\n
\n

Avtorji:<\/p>\n

Marko \u0160TUHEC<\/a>
<\/p>\n

Aleksander \u017dI\u017dEK<\/a><\/p>\n

Anton \u0160EPETAVC<\/a><\/p>\n

Janez CVIRN<\/p>\n

<\/a>Andrej STUDEN<\/p>\n

<\/a>Igor GRDINA<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\n

\u010clanki:<\/p>\n

Kranjska suita za zrcalo, vilico, no\u017e, \u017elico, kavno ro\u010dko, \u010dajnik in njuhalni robec<\/a><\/p>\n

\u201dUna dua so bli sraun, ko so babo saklal\u201d<\/a><\/p>\n

Pridiga o prijaznih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki<\/a><\/p>\n

\u201dSapralot! To bo pa mo\u010dan strel\u201d<\/a><\/p>\n

Smrdelo je kot kuga<\/a><\/p>\n

Problem literarnega zgodovinopisja na Slovenskem<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image1\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Marko \u0160TUHEC<\/span><\/p>\n

Kranjska suita za zrcalo, vilico, no\u017e, \u017elico, kavno ro\u010dko, \u010dajnik in njuhalni robec<\/span><\/p>\n

Razprava na osnovi priro\u010dnika, ki ga je 1659 napisal uradnik kranjskih de\u017eelnih stanov A.S .Siezenheim in 122 inventarjev plemi\u0161kih zapu\u0161\u010din iz obdobij med leti 1651-60 in 1701-10, obravnava pravila lepega obna\u0161anja pri mizi v tedanjem \u010dasu. Le-ta so bila predpisana s kopico prepovedi in pravil, katerih namen je bil brzdati, omejiti in prikriti razpolo\u017eenja, gibe, \u017eelje, misli, \u010dustva, dotike in spogledljive poglede. Omenjena pravila vedenja so vi\u0161ala ob\u010dutljivost in napetost dru\u017eabnega \u017eivljenja in omejevala spontanost posameznika. Nova pravila se zrcalijo v diferenciranju jedilnega in namiznega pribora, kar opozarja tudi na pojav novih \u017eivil, denimo kave, \u010daja in tobaka.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Aleksander \u017dI\u017dEK<\/span><\/p>\n

\u201dUna dua so bli sraun, ko so babo saklal\u201d<\/span><\/p>\n

Zlo\u010din iz gostilne ob glavni trgovski cesti med Dunajem in Trstom<\/span><\/p>\n

Na osnovi podrobnega opisa sodne preiskave o umoru Jedrt Murn, najemnice gostilne iz Trnave ( kraja ob glavni trgovski poti Dunaj- Trst ), ki se je zgodil pono\u010di 5.julija 1840, se avtor ukvarja s fenomenom iskanja gre\u0161nega kozla med tujci. \u010ceprav je preiskava skorajda neizpodbitno dokazala, da je Jedrt Murn umoril njen mo\u017e Franc, je sum padel na italijanske zidarje z gradbi\u0161\u010da tekstilne tovarne v bli\u017enjem Preboldu. Sumni\u010davo lokalno prebivalstvo, privezano na zemljo in bli\u017enjo okolico, jih je v hipu ozna\u010dilo kot klate\u017ee in nepridiprave, in na ta na\u010din v njih iskalo in na\u0161lo krivce za vsak neza\u017eeljen dogodek.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Anton \u0160EPETAVC<\/span><\/p>\n

Pridiga o prijaznih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki<\/span><\/p>\n

\u017de kratek pregled slovenskih publikacij prej\u0161njega stoletja odkriva \u0161e danes mo\u010dno prisotni slovenski stereotip, ki ni ni\u010d drugega kot dolgo\u010dasno ponavljanje, da so Slovenci, \u010deprav pripadajo majhnemu narodu, marljivi, po\u0161teni, pametni, veselja\u0161ki, prijazni, gostoljubni, pridni, redoljubni, sna\u017eni, odlo\u010dni in disciplinirani. Ta avtostereotip je botroval izoblikovanju razli\u010dnih stereotipnih podob o drugih narodih, posebno o sosednjih narodih  (kot denimo o Nemcih, Italjanih, Mad\u017earih, Hrvatih ali \u017didih), ki so bili po pravilu vsi slab\u0161alni, podobno kot razli\u010dne pokrajinske stereotipne podobe Slovencev. Poseben vidik pojma ” biti tuj ” je tudi odnos do \u0161tevilnih umetnikov, ki jih je lastna “elita” zavrnila na enak na\u010din kot tujce in brezdomce, ampak ki so si (morda ravno zato) uspeli ustvariti ime v tujini.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez CVIRN<\/span><\/p>\n

\u201dSapralot! To bo pa mo\u010dan strel\u201d<\/span><\/p>\n

K zgodovini dvoboja na Slovenskem<\/span><\/p>\n

Na osnovi podrobnega opisa sodnega procesa proti Emmerichu von Guytu, ki je v dvoboju leta 1889 smrtno ranil Huga von Poglajna, in odmeva ki ga je proces imel v javnosti, avtor prikazuje odnos do dvoboja na Slovenskem v tedanjem \u010dasu. \u010ceprav je slovenska javnost ob koncu 19. stoletja dvoboj smatrala za barbarski in predvsem nem\u0161ki obi\u010daj, so tudi Slovenci (sploh izobra\u017eenci, ki so se kot \u0161tudenti spoznali z “menzuro”) v dvoboju videli pomemben na\u010din re\u0161evanja vpra\u0161anja \u010dasti. V Slovenskih de\u017eelah se je kot drugod privilegij dvobojevanja smatral za sredstvo razlo\u010devanja med vi\u0161jimi in ni\u017ejimi dru\u017ebenimi sloji. Obenem je ta privilegij slu\u017eil kot povezovalni element vi\u0161jih slojev.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej STUDEN<\/span><\/p>\n

Smrdelo je kot kuga<\/span><\/p>\n

K zgodovini higienskih razmer v Ljubljani pred prvo svetovno vojno<\/span><\/p>\n

Avtro v razpravi obravnava proces higienizacije, ki je potekal v Ljubljani ob koncu 19. stoletja. V obdobju pred potresom leta 1895 sta v Ljubljani, kot pi\u0161e avtor, vladala umazanija in smrad. Bivalni pogoji spodnjega in delno tudi srednjega dru\u017ebenega razreda so bili sila neustrezni in nezdravi. Za popotresno, oz. Hribarjevo Ljubljano ( imenovano po Hribarju, ki je mestu \u017eupanoval med 1896- 1910 ) so zna\u010dilne \u0161tevilne kampanje proti umazaniji in uvedba mnogih novotarij na podro\u010dju mestne higiene- posebno izgradnja vodovoda in kanalizacije, skrbnej\u0161i gradbeni predpisi, poostren nadzor mestnega fizikata in odlo\u010dnej\u0161a politika kaznovanja kr\u0161ilcev z globo ali zaporom. Kljub temu \u0161tevilni primeri iz takratnega vsakdanjega \u017eivljenja ka\u017eejo, da so se na podro\u010dju mestne higiene mnogi obi\u010daji, navade in razmere iz predpotresnega \u010dasa kljub vsemu ohranile. Z bolj zdravimi jih je po\u010dasi nadomestila \u0161ele dru\u017ebena prevzgoja v popotresni Ljubljani.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Igor GRDINA<\/span><\/p>\n

Problem literarnega zgodovinopisja na Slovenskem<\/span><\/p>\n

Na prete\u017eno protinarativno naravnanost zgodovinopisja v Sloveniji od \u010dasov Franca Kosa naprej je posredno vplivalo Levstikovo omejevanje slovenskega prippovedni\u0161tva, in neposredno zgodovinska zavest slovenskega naroda, ki jo je oblikovala Levstikova ideja nacionalne zgodovine . Ta ideja je postala ideolo\u0161ki temelj za proces, v katerem je literarna zgodovina po\u010dasi izrinila nacionalno, kar je literarno znanost v Sloveniji navdihnilo z mnogimi narodnotvornimi vidiki.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Marko \u0160TUHEC Aleksander \u017dI\u017dEK Anton \u0160EPETAVC Janez CVIRN Andrej STUDEN Igor GRDINA \u010clanki: Kranjska suita za zrcalo, vilico, no\u017e, \u017elico, kavno ro\u010dko, \u010dajnik in njuhalni robec \u201dUna dua so […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":12,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-13","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 06:40:15","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}