POJOČI KASTRATI – ZLORABLJENO TELO NA ODRU - monografija, 2010, 72 strani

rozmanTatjana Rozman se je rodila 23.7.1964 v Celju. Po šolanju na Osnovni šoli Laško je nadaljevala izobraževanje na I. gimnaziji v Celju in kasneje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po opravljeni diplomi se je leta 1989 zaposlila na I. gimnaziji v Celju kot profesorica zgodovine in filozofije, kjer to delo opravlja še danes. Ob delu je nadaljevala študij na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer je leta 2009 tudi opravila magisterij s področja filozofije vizualne kulture z naslovom Spreminjanje odnosa do telesa v luči pojava kastratov.

Ob poučevanju na šoli je bila soavtorica vrste delovnih zvezkov za zgodovino v gimnazijskih programih (stare dobe, srednji in novi vek, zgodovina na maturi …). Svoje prispevke je objavljala tudi v Novi reviji in Zgodovini za vse.

rozman1Tatjana Rozman se v svoji knjigi ukvarja s preučevanjem vloge kastratov v baroku. Kot sama pravi, gre za obroben pojav, ki pa ga lahko z natančno zgodovinsko, umetnostno zgodovinsko in filozofsko analizo uporabimo tudi za razumevanje kulturno zgodovinskih procesov zgodnje modernosti. Avtorica predstavi njihov pojav na opernih odrih od renesanse naprej, vrhunec petja kastratov v 18. stoletju in obenem analizira razloge za njihovo izginotje konec 18. stoletja. Pojav kastratov analiza v odnosu do telesa, še posebej pa se osredotoči na vprašanje, zakaj je barok kastrata sprejel, klasicizem pa ga je zavrnil. Pri tej analizi se avtorica opre na poglobljeno raziskavo značilnosti renesančnega in baročnega telesa, odnosa do spola in ženskega telesa, analizo pojava opere in razmerja telesa do glasu. Tako skuša pojasniti, »kako je odnos do kastratov simptomatično razgrnil ozadje neke kulturne tradicije, ki v sebi razprostira celo paleto različnih fantazem, strahov, ki se kot njen materialni učinek izražajo na vsakokratnem odnosu do telesa«.

dr. Bojana Kunst

Leave a Reply