EN GROS & EN DETAIL - monografija, 2012, 416 strani

#pocivavsekMarija Počivavšek se je rodila v Celju, osnovno šolo je obiskovala v Podčetrtku. Po končanem izobraževanju na Pedagoškem šolskem centru v Celju se je leta 1982 vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1986 diplomirala iz enopredmetne zgodovine. Za diplomsko nalogo Slika trgovskega prometa Senja na podlagi mitninske knjige v letih 1531–1534 je s soavtorico Sonjo Rihtaršič Anžič leta 1987 prejela fakultetno Prešernovo nagrado.

Istega leta se zaposlila v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer (je) dela(la) pretežno kot kustos zgodovinar; en mandat (2001–2006) je bila tudi direktorica muzeja. Med drugim je soavtorica stalne razstave Živeti v Celju, sodelovala je pri muzejskih in medinstitucionalnih razstavnih projektih. Njena bibliografija zajema preko 170 enot, pripravila je okrog 20 obsežnih ter prav toliko manjših tematskih razstav, vodila je številne projekte, na znanstvenih in strokovnih srečanjih doma in v tujini pa je predstavljala svoje prispevke. Bila je glavna urednica muzejske knjižne zbirke Odsevi preteklosti: Iz zgodovine Celja 1780–1991.

Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani je nadaljevala podiplomski študij in leta 2006 ji je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij. Oktobra 2011 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo Trgovina v Sloveniji med obema vojnama: Ljubljana – Maribor – Celje.

V Muzeju novejše zgodovine Celje se kot muzejska svetnica in vodja Oddelka za muzejsko gradivo ukvarja z razstavnim, raziskovalnim, mentorskim in uredniškim delom. Je članica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije in podpredsednica Slovenskega muzejskega društva. V obdobju 2003–2008 je bila predsednica Zgodovinskega društva Celje, danes je članica izdajateljskega sveta revije Acta Medico-Historica Adriatica ter uredniških odborov revije Zgodovina za vse in monografske zbirke Zgodovini.ce.

Naslovnica pocivalsekMonografija je s pomočjo interpretacije zgodovinskih virov in literature izrisuje temeljne ekonomske premike na polju trgovine v slovenskem prostoru, s poudarkom na prvi polovici 20. stoletja in na urbanih središčih: Ljubljani, Mariboru in Celju. Izhodišče predstavlja razvojna primerjava s predhodnimi obdobji, zlasti glede zakonodajnega okolja, pa tudi kot posledico splošnega gospodarskega in tehnološkega razvoja, kar se prav tako odraža v razumevanju in udejanjanju pojma ‘trgovina’.
V zastavljenem vsebinskem in metodološkem okviru predstavlja monografija celovito raziskavo o trgovinski dejavnosti v Sloveniji v obdobju med svetovnima vojnama in tako prispeva k dosedanjim historičnim diskurzom, obenem pa s stališča trgovinske dejavnosti ter njene gospodarske in socialne vloge prispeva k celovitejši podobi in predstavitvi življenja Slovencev v tem času.
Gre za izviren pristop v raziskovalni implementaciji problematike trgovine v kontekstu modernizacijskih tendenc slovenske družbe v času med svetovnima vojnama. Tak pristop v metodološkem pogledu dopolnjuje v slovenskem zgodovinopisju redko uporabljan princip komparativnosti. Monografija potrjuje sinhronost in/ali medsebojno pogojenost različnih stopenj modernizacije posameznih panog znotraj nacionalne ekonomije, hkrati pa se glede na spoznanja uvršča ob bok drugim raziskavam, ki potrjujejo intenziviranje procesne dinamike na področjih ekonomskega in socialnega razvoja, socialne modernizacije in reprezentacije življenjskih stilov ter kulturnopolitičnega razvoja.

Leave a Reply