Zgodovina za vse 2/2007

Avtorji:

Janez POLAJNAR

Vlatka FILIPČIĆ MALIGEC

Janez CVIRN

Filip ČUČEK

Meta ČERNIGOJ

Janja SLABE

Jure GAŠPARIČ

Članki:

SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« V DRUŽBI 19. STOLETJA

PREMILIM DOMORODKINJAM

KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE

VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO NEMŠKO TOLČE

BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894

»PROČ S ŠMARNICO«

HABSBURG ALI HITLER

Image28

Janez POLAJNAR

SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« V DRUŽBI 19. STOLETJA

Sramežljivost je bila tisti notranji čut človeka, ki bi posamezniku moral omogočiti, da izpolni stroge zahteve morale. Bila je tudi tisti čut, ki naj do »prepovedanih občutkov« vzpostavi distanco, prag, ob katerem naj človek začuti mučnost in odvratnost. Sramežljivost je potemtakem morala zagotoviti strah pred Bogom, pred družbo in pred drugimi avtoritetami.

Krščanske moraliste na Slovenskem je težilo, da sramežljivost med prebivalstvom različnih slojev ni enakomerno razširjena in tudi ne zahtevana. Vedno večja razširjenost pritiklin modernega sveta, kot so večja mobilnost ljudi zaradi železnice, večja pismenost ter vse boljši in lažji dostop do časopisja in literature, so sprožili splošno zaskrbljenost nad nravnim stanjem podeželskega prebivalstva.

Pomembna sprememba v javni obravnavi spolnosti (oziroma njeni neobravnavi) je v časopisju na Slovenskem povezana z zaostritvijo odnosov med političnima strankama. Liberalci so še posebno radi napadali prislovično nravstveno čistost katoliške stranke in njenih pripadnikov.


Vlatka FILIPČIĆ MALIGEC

PREMILIM DOMORODKINJAM

Čas med 1835. in 1848. je eno od ključnih obdobij hrvaške zgodovine v katerem nastane niz kulturnih in gospodarskih inštitucij, kar privede do integriranja najvišjih družbenih slojev v hrvaško nacijo. Največji boj je potekal na polju jezika. Ženske kot vzgojiteljice otrok se je štelo za tiste, ki so poklicane, da svoje otroke učijo v narodnem jeziku. Obdobje preporoda na Hrvaškem je tudi čas, ko ženske vstopajo iz hišnega in družinskega kroga v javno sfero. Ženske so postale aktivne sodelavke v društvenem in kulturnem življenju, vse bolj pogosto pa se pojavljajo s svojimi prispevki na področju književnosti, pričnejo tudi nastopati na gledaliških odrih in tam širiti hrvaško besedo, vneto pa sodelujejo tudi pri ostalih stremljenjih, da bi v deželi zavela razsvetljenski duh in gospodarski napredek. Pri tem pričnejo dobivati čedalje več možnosti za boljšo izobrazbo in različne zaposlitve izven svojega doma. V tem obdobju se tudi prvikrat na Hrvaškem pojavijo različna ženska združenja, ženske pa se vključujejo tudi v posamezna moška društva, predvsem z gospodarskega področja. Čeprav so v tem času ženske slavili kot ponos naroda, je o njih ostalo zelo malo sledi v zgodovinskem spominu.


Janez CVIRN

KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE

Dragotin Dežman in slovenstvo

V slovenskem zgodovinopisju prevladuje mnenje, da je Dragotin Dežman prelomil s slovenstvom iz liberalnih razlogov. Avtor meni, da so bili za njegov odpad odločilni drugi razlogi – predvsem njegovo nasprotovanje (jugo)slovanski orientaciji slovenske politike. Vse do svoje smrti je odločno kritiziral slovensko posnemanje politike Čehov in kulturno in politično povezovanje s Hrvati označeval za civilizacijski korak nazaj. V svojem stališču ni bil osamljen. Odnos do jugoslovanskega vprašanja je pomembno vplival na proces nacionalne diferenciacije meščanstva.


Filip ČUČEK

VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO NEMŠKO TOLČE

Občevalni jezik kot element manipulacije v popisih prebivalstva 1880-1910 na Spodnjem Štajerskem

Avtor je predvsem na podlagi časopisnega gradiva analiziral popise prebivalstva med leti 1880 in 1910 na Spodnjem Štajerskem. Skušal jih je prikazati skozi prizmo manipulacij, ki so bile element (pre)moči nemške strani. V času napetih nacionalnih odnosov je predstavljala rubrika občevalni jezik velik vir za (navidezno) množitev nemštva v avstrijski povici monarhije. Nemška stran je poskušala prikazati (predvsem) spodnještajerska mesta kot starodavne nemške »trdnjave«, medtem ko so se Slovenci temu upirali in vztrajali na objektivnejši sliki. Na statistično »množitev« nemške strani na Spodnjem Štajerskem so pogosto vplivale tudi trenutne lokalne politične razmere, kjer so Nemci z osvojitvijo občinske uprave ali z gospodarsko premočjo vplivali na rezultate popisov prebivalstva (najočitneje pri zadnjem popisu leta 1910).


Meta ČERNIGOJ

BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894

Članek obravnava dogodke v letu 1894, ko so se v Istri odvijale nasilne demonstracije proti odloku pravosodnega ministrstva, ki je v vseh sodnih okrajih, kjer so živeli skupaj Slovenci, Hrvati in Italijani, na sodišča želelo namestiti dvojezične napise. Demonstracije so bile še posebej odločne v Piranu, kjer je morala posredovati tudi vojska. Italijansko prebivalstvo istrskih občin je ob odkriti podpori občinskih oblasti doseglo preklic odloka in vzpostavitev prejšnjega stanja. Odlok o dvojezičnih napisih je ostal v veljavi le za mesto Piran.


Janja SLABE

»PROČ S ŠMARNICO«

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je na Slovenskem razvil stereotip o strupenem in škodljivem šmarničnem vinu, ki naj bi zaradi vsebnosti metilnega alkohola povzročalo norost, slepoto, neracionalno vedenje in agresivnost. Stereotip so razvijali in ohranjali nekateri članki predvsem v vinogradniškem časopisju, v boj proti šmarnici pa je stopila tudi oblast. S številnimi ukrepi in odredbami je že v 20-ih letih začela omejevati pridelavo in prodajo šmarnice in ostalih samorodnih trtnih vrst ter njihovega vina. S temi aktivnostmi je nadaljevala vse do začetka 2. svetovne vojne, o čemer lepo pričajo tudi zapisniki sej banskega sveta Dravske banovine, na katerih so se kresala mnenja o tem, kakšni naj ti ukrepi bodo ter ali so sploh potrebni. Predvsem predstavniki tistih okrajev, kjer je bilo šmarnice največ, so banovinskim ukrepom sprva nasprotovali, nato pa jim je ob banovi nepopustljivosti verjetno postalo jasno, da jim nima več smisla ugovarjati, zato je moč njihovega nasprotovanja postopoma pojenjala. Stereotip o škodljivi šmarnici se je tako v slovenski družbi uspešno razvil in uveljavil, šele kasneje, ko so z analizami vzorcev dokazali, da šmarnično vino pravzaprav vsebuje le majhne količine metilnega alkohola, pa je postalo jasno, da je resnična nevarnost šmarnice pravzaprav izvirala od drugod. Zanjo ni bil odgovoren metilni alkohol, pač pa konkurenca, ki jo je ta vrsta vina predstavljala kvalitetnim vrstam, ki so se v času po prvi svetovni vojni znašla v veliki prodajni krizi.


Jure GAŠPARIČ

HABSBURG ALI HITLER

Soočenje Kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaške republike z možnostjo restavracije Habsburžanov na Dunaju

Avtor v razpravi analizira soočenje Kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaške republike z možnostjo restavracije Habsburžanov na Dunaju v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Pri tem se posebej posveča različnemu mednarodnopolitičnemu položaju, v katerem sta se tedaj znašli obe državi. Slednji je namreč pogojeval drugačne poglede tako na zavezništva in politična vprašanja v Podonavju, kot tudi na vprašanje bodoče usode Avstrije. Avtor ugotavlja, da se je ob avstrijskem problemu sicer res lomilo češkoslovaško-jugoslovansko zavezništvo, vendar obenem poudarja, da so se stališča obeh držav v eni točki še naprej ujemala. Pri vprašanju restavracije Habsburžanov. Scenarij, po katerem bi Otto zasedel dunajski prestol, je bil nesprejemljiv za obe.


 

Leave a Reply