Zgodovina za vse 2/2001

Avtorji:

Rolanda GERMADNIK FUGGER

Primož KOČAR

Tomaž PAVLIN

Matija MEDVEŠEK

Članki:

“Moja edina želja je, da bi odšla.”

S poti v deželo mlinov in tulipanov leta 1792

“Včeraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo”

Vpliv gradnje bohinjske železnice na življenje v dolini reke Soče

Image16

Rolanda GERMADNIK FUGGER

“Moja edina želja je, da bi odšla.”

Osnovni vir za prispevek so trije dnevniki, ki jih je pisala Barbara Širca (?1823-1888) v letih 1849 – 1851. Barbara je bila žena malega trgovca Ernesta Širca iz Žalca. Avtorica prispevka s pomočjo dnevnih zapiskov odslikava medsebojne odnose v Širčevi družini in žalski trški skupnosti sredi 19. stoletja.


Primož KOČAR

S poti v deželo mlinov in tulipanov leta 1792

Pričujoči članek govori o popotovanju Sigismunda von Hohenwarta v Holandijo in nazaj. Avtor skuša najprej pokazati smisel potovanja, ki obstaja od kar človek je. Človek je neprestano na poti od doma spet nazaj domov. Bistvene stvari na poti so smisel/cilj, sredstva/odgovornost, volja/moč ter previdnost. Osrednji del članka govori o razvoju potovanja od razsvetljenstva dalje. Skozi prizmo popotniških zapiskov konkretne zgodovinske osebnosti nato pokaže na duh časa, ki je preveval Evropo novega časa. Časa, ki traja še danes.


Tomaž PAVLIN

“Včeraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo”

ali ekskurz o “žogometu” oziroma “nogometu” v Ljubljani pred prvo svetovno vojno

Pojav “footballa” ali nogometa v Ljubljani v zgodovini športa na Slovenskem ni ostal nezabeležen, ni pa bil tudi temeljito raziskan, predvsem ne glavni mejniki in dejavniki. Zato se pričujoča razprava osredotoča na pojav nogometa med slovenskimi dijaki in med ljubljanskim meščanstvom . Ravno ustanovitev nogometnega kluba, kot instituta civilne družbe, je bila temeljnega pomena za razvoj in uveljavitev te moderne športne panoge.


Matija MEDVEŠEK

Vpliv gradnje bohinjske železnice na življenje v dolini reke Soče

Od sprejema zakona o gradnji druge železniške povezave Dunaj –Trst (1. junija 1901) pa vse do otvoritve bohinjske proge od Jesenic do Trsta (19. julija 1906) je minilo dobrih pet let. V tem času je na omenjenem odseku delalo dobrih 14 tisoč delavcev. Poleg domačinov številni Italijani, pa Hrvati, Makedonci, Črnogorci in delavci iz drugih avstrijskih dežel. Domače prebivalstvo, ki je dotlej živelo v odmaknjenih dolinah, je naenkrat postalo stičišče raznih kultur, hkrati pa se je moralo preko noči “navaditi” na številne spremembe.


 

Leave a Reply