Zgodovina za vse 2/2000

Avtorji:

Janez CVIRN

Igor GRDINA

Damir GLOBOČNIK

Bojan HIMMELREICH

Borut BATAGELJ

Članki:

Alfred Nobel in njegova velika požiralka denarja

Nekaj misli o Koroški kot slovenski boli

“Čujte Slovenci! Čujte Slovani! Nad Balkanom se dani.”

Preskrbljenost Celja z živili v kriznih časih

Olimpizem v začetku leta 1980

Image14

Janez CVIRN

Alfred Nobel in njegova velika požiralka denarja

Sofia Hess, ženska, ki je opazno zaznamovala življenje slovitega izumitelja Alfreda Nobela (1833 -1896), je v sedemdesetih letih 19. stoletja nekaj časa §ivela v Celju. Od leta 1876, ko jo je spoznal v Badnu pri Dunaju, do svoje smrti leta 1896, je Nobel Sofio izdatno finančno podpiral in ji v oporoki zapustil tudi letno rento v viçini 6.000 gld. S Sofio je Nobel večkrat obiskal Celje, kjer je živela njena sestra Amalija. Njen mož, Albert Brunner, ravnatelj državne Cinkarne, je Nobela pisno obveščal o različnih tehničnih novostih in ugodnih možnostih za investiranje. Na njegovo pobudo je Nobel v Celju nameraval kupiti celo Fehleisnovo tovarno haloksilina.


Igor GRDINA

Nekaj misli o Koroški kot slovenski boli

V slovenskem zgodovinopisju in nasploh v javnem prostoru se je že ob koncu 19. stoletja uveljavila slika “tužnega Korotana”: Slovenci na Koroškem, ki živijo pod velikim nemškonacionalnim pritiskom, zaslužijo še posebno skrb rojakov. Kljub takšnemu imaginariju pa se je v prelomnih časih ob razpadu habsburške monarhije, v letih 1918-1920, večina Slovencev zadovoljila z močno mnenjsko in majhno stvarno pomočjo koroškim Slovencem. Ti so tudi pozneje ostali sami s svojimi problemi in brez učinkovite pomoči rojakov v jugoslovanski kraljevini (1918-1941) in komunistični Jugoslaviji (1945-1991).


Damir GLOBOČNIK

“Čujte Slovenci! Čujte Slovani! Nad Balkanom se dani.”

Poleg časnikov Novic (1843-1902), Slovenca (1873-1945), Slovenskega naroda (1868-1943) idr. je slovenske bralce o vstaji v Bosni in Hercegovini v letih 1875-1878, rusko-turški vojni iz let 1877-1878 in Berlinskem kongresu iz leta 1878 obveščal tudi satirični list Brencelj (1868-1875, 1877 -1886), ki ga je urejal pisatelj, dramatik, publicist in časnikar Jakob Alešovec (1842-1901). Karikature v Brenclju, ki jih je risal študent bogoslovja Franc (Franeišek) Zorec (1854-1930), predstavljajo redke slovenske likovne odmeve na dogodke na Balkanu, med katerimi velja omeniti ilustracije Jurija Šubica (1855-1890), ki so nastale na temo epsko-lirskih pesmi iz cikla Raja Josipa Stritarja (1836-1923).


Bojan HIMMELREICH

Preskrbljenost Celja z živili v kriznih časih

Mikroštudija razmer v času po prvi in pred drugo svetovno vojno

Članek na podlagi arhivskih in časopisnih virov ugotavlja stanje preskrbe s prehrano v Celju v času od konca prve svetovne vojne do leta 1923 in od začetka druge svetovne vojne v Evropi do napada na Jugoslavijo aprila 1941. V prvem je prisotna normalizacija stanja po času vojne, v kateri je sodelovala država; v drugem obdobju so motnje v preskrbi posledica vojne, ki se odvija drugod. V prvem so bili prebivalci z odmikanjem časa priče izboljševanju stanja preskrbe, v drugem je bilo obratno. V skladu s stanjem virov so prikazane rajonizacija in oblika racioniranja preskrbe s prehrano ter telesa, s katerimi so državna ali lokalna oblast ter zainteresirana javnost skušali vplivati na stanje na trgu.


Borut BATAGELJ

Olimpizem v začetku leta 1980

Od iger z bojkoti do direktnega spopada med supersilama

Avtor se osredotoča na olimpijsko dogajanje v začetku leta 1980. Takrat lahko skozi časopisje opažamo dvojni boj med obema supersilama hladne vojne. Prvi boj je Carterjev poziv k bojkotu poletnih olimpijskih iger v Moskvi, zaradi sovjetske intervencije v Afganistanu, ki se je tudi udejanil . Drugi pa so športni boji na zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu, kjer je največ pozornosti pritegnil hokejski dvoboj za zlato med SZ in ZDA. Navkljub poizkusom zlorabe dvoboja je obračun vseeno izpadel v športnem duhu. Ugotovimo lahko, da je politika v času hladne vojne zlorabljala šport in olimpizem. V “olimpijski hladni vojni” kot v vsaki vojni ni bilo zmagovalca, bil je le poraženec – šport.


 

Leave a Reply