Zgodovina za vse 1/2003

Avtorji:

Filip Čuček

Dragica Čeč

Damir Globočnik

Tone Kregar

Ludwig Steindorff

Članki:

SLOVENCI, SLOVAKI IN BOSANSKO – HERCEGOVSKE PERIPETIJE V LETIH 1875-1878

KAKO SE JE SKAVT PETER UČIL ŽIVLJENJA

BALKANSKA VOJNA V KARIKATURAH IN PESMIH

LJUBEZEN IN REVOLUCIJA

PLASTI SPOMINA

Image19

Filip Čuček

SLOVENCI, SLOVAKI IN BOSANSKO-HERCEGOVSKE PERIPETIJE V LETIH 1875-1878

V pričujočem prispevku se avtor loteva bosansko-hercegovske vstaje in kasnejše avstro-ogrske okupacije v očeh slovenskih in slovaških javnih občil. Od slovenskih časopisov se posveča liberalnemu Slovenskemu narodu, v manjši meri še klerikalnemu Slovencu, s slovaške strani pa obravnava Národnie noviny kot resen, politično obarvan, časopis. Članke, ki jih je avtor zbral za čas od konca julija 1875 do srede oktobra 1878 v omenjenem časopisju, skuša povezati v smiselno celoto in ugotoviti njihovo stališče do omenjene problematike.


Dragica Čeč

KAKO SE JE SKAVT PETER UČIL ŽIVLJENJA

Skavte so na Slovenskem pred 1. svetovno vojno odkrili pedagoški delavci. Ker so v novi Jugoslaviji iskali skavti svoj prostor med društvi, ki jih bo podpirala država, je odločitev za samostojno jugoslovansko skavtsko organizacijo padla šele leta 1921 in nato so se zbrali prvi skavti tudi v Sloveniji. V Celju jih je zbral ruski skavt, v Ljubljani pa so se srednješolci kar sami znašli in šele potem iskali svoje voditelje. Gibanje je postalo znano po svoji obsežni propagandi in svoji pomoči pri raznih velikih prireditvah. Čeprav je bilo odprto vsem mladim, je večina članov prihajala iz dobro stoječih meščanskih krogov. Skavtstvo gibanje so meščani umestili med športna gibanja, meščanski bontoni in drugi pisci pa so ga toplo priporočili meščanski staršem.


Damir Globočnik

BALKANSKA VOJNA V KARIKATURAH IN PESMIH

Slovenska javnost je v letih 1912-1914 z velikim zanimanjem spremljala vojne dogodke na Balkanu. O prvi in drugi balkanski vojni ter o ustanovitvi samostojne Albanije so obširno pisali vsi tedanji slovenski časniki in revije. Radikalni dnevnik Dan (1912-1914) je edini na Slovenskem, podobno kot drugi evropski satirični listi in časniki, objavil tudi vrsto karikatur, posvečenih vojni na Balkanu. Karikature z balkansko tematiko predstavljajo velik delež vseh karikatur v Dnevu. Karikature in satirične pesmice je uredništvo Dneva aprila 1913 izdalo tudi v posebno brošuri “Balkanska vojna v karikaturah in pesmih”, veliko pozornost dogodkom v Albaniji je leta 1914 posvetilo tudi v satirični prilogi Dneva z naslovom Bodeča neža. Karikature v Dnevu in Bodeči neži so risali Maksim Gaspari, Francč Podrekar, Janko Omahen, Vladimir Gärtner, Lojze Dolinar idr.


Tone Kregar

LJUBEZEN IN REVOLUCIJA

Pisma Slavka Šlandra Dani Ročnikovi

Zgodovina slovenskega delavskega in revolucionarnega gibanja v 1. polovici 20. stoletja omenja Slavka Šlandra kot enega njegovih najpomembnejših in najmarkantnejših osebnosti. Zaradi svojega političnega delovanja je bil ta sposobni, izobraženi in predani revolucionar že v letih pred 2. svetovno vojno pogosto preganjan in zaprt, ob okupaciji pa ga najdemo med prvimi organizatorji protifašističnega odpora. Šlander je tudi ena prvih žrtev nacističnega terorja, saj so ga po aretaciji in mučenju, 24. 8. 1941 v Mariboru ustrelili kot talca.

Manj znano je njegovo zasebno življenje, zato v pričujočem prispevku prvič objavljamo njegova pisma, ki jih je med letoma 1932 in 1940 pisal svoji zaročenki Dani Ročnikovi. Ravno pisma, mnoga napisana tudi v zaporu, namreč na najpreprostejši in najpristnejši način odkrivajo večplastnost in širino Šlandrove osebnosti.


Ludwig Steindorff

PLASTI SPOMINA

H klasifikaciji pomnikov na Hrvaškem

V odnosu do dediščine časa socializma srečamo na Hrvaškem vse možne variante ravnanja s pomniki – od uničevanja ali pozabljanja preko preinterpretacije do prevzema v nespremenjeni obliki. Pomniki, ki so nastali ali so jih postavili po letu 1990 se nanašajo predvsem na pridobitev neodvisnosti in na vojno med letoma 1991 in 1995. Zlasti opazno je pogosto povezovanje sakralnega in nacionalnega.


 

Leave a Reply