Zgodovina za vse 1/2000

Avtorji:

Dragica ČEČ

Boris GOLEC

Gorazd STARIHA

Irena BARAGA, Kristijan JERŠIN TOMASSINI

Mateja ČOH

Članki:

Pruski kralj Friderik II. Veliki in njegovi vrabci

“Le tega je uržoh Jožef cesar ta, bog dej, da bi biu skorej en drugi…”

Trije tolovaji

Bitka pri Visu 1866

“V imenu slovenskega naroda: KRIVI!”

Image13

Dragica ČEČ

Pruski kralj Friderik II. Veliki in njegovi vrabci

O zgodovini varstva živali

V 19. stoletju je tudi na slovensko ozemlje pljusknil val meščanskih idej o varstvu živali, ki so se razvijale v nemško govorečih področjih. Gibanje se je, tudi zaradi podpore države, pri naših meščanih in med moralnimi učitelji hitro prijelo in leta 1845 je bilo v Gorici ustanovljeno prvo društvo. Odraz te začetne navdušenosti je J. Bleiweisova “Miloserčnost do živali”. Prva društva so skrbno bedela nad izvajanjem “živalskih” zakonov. Posebne pozornosti so bile deležne domače živali, najbolj pri srcu pa so bile “gospodarstvu koristne” ptice. Te so morale tudi ob najhujši zimi brez suknje okoli skakati.


Boris GOLEC

“Le tega je uržoh Jožef cesar ta, bog dej, da bi biu skorej en drugi…”

(Ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa med panegirikom in družbeno-politično kritiko

V prispevku je predstavljenih šest pesniških besedil, napisanih v slovenskem jeziku v času od smrti Marije Terezije (1780) do prvega Napoleonovega padca (1814). Gre za oblikovno in kvalitativno raznolike anonimne verzifikacije, ki zajemajo razmeroma širok spekter od vladarskega panegirika do ostre kritike družbe ter vladarjeve politike in osebe. Pesnitve so delo “konservativnega” dela duhovščine in deloma morda neduhovnikov, zaradi svoje za objavo večinoma neprimerne vsebine pa so se štiri od njih širile zgolj v rokopisih. Doslej sta bili od teh objavljeni le dve, pri čemer je ena od njiju pamflet zoper razsvetljenstvo in janzenizem, v katerem se prvič omenja slovenski izraz “razsvetljen”.


Gorazd STARIHA

Trije tolovaji

Tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju ter o pravnem redu

Trije policijski in sodni zapisniki iz druge polovice 18. st. in iz prve polovice 19. st. nam predstavijo del življenja dninarjev, beračev in tatov. Poleg tega pa nam pričajo o pravnem redu, ki je vedno bolj ukinjal samovoljo posameznih gosposk, kot tudi samovoljo državnih uradnikov.


Irena BARAGA, Kristijan JERŠIN TOMASSINI

Bitka pri Visu 1866

Odmevi v slovenskem časopisju

S pomočjo člankov v dnevnem časopisju sva želela predstaviti odmeve v javnosti, ki so se pojavili v različnih časnikih po bitki pri Visu leta 1866, pri tem sva se osredotočila predvsem na slovensko dnevno časopisje. Največ sva si pomagala z Laibacher Zeitung, Celovškim Slovencem in Ilirskim Primorjanom, ter članki v reviji Dom in Svet. Posebno pozornost sva namenila pregledu dogajanja med samo bitko, ter odmevom na poraz v italijanski javnosti in epilogu sodnega procesa proti Persanu v Firencah. V zaključku sva se ustavila še ob Mardešičevi analizi vzrokov za poraz Italijanov, s čimer sva zaokrožila pregled Viške bitke in njenih odmevov v dnevnem časopisju.


Mateja ČOH

“V imenu slovenskega naroda: KRIVI!”

Avtorica v razpravi obravnava delovanje sodišča narodne časti v Mariboru poleti leta 1945. Na procesih so obsodili okrog 2000 Slovencev, ki so med drugo svetovno vojno iz različnih vzrokov sodelovali z okupatorjem.


 

Leave a Reply