Zgodovina za vse 2/1998

Avtorji:

Andrej NARED

Andrej PANČUR

Igor GRDINA

Igor GRDINA

Monika GOVEKAR-OKOLIŠ


Helena FILIPAS

Božo REPE

Članki:

Erazem (Pred)jamski – slovenski Robin Hood?

Na poti k modernemu nedeljskemu počitku

Slovenski spomini na včerajšnji svet

Trompeta kliče ali Ivan in Klarica na manevrih

Upornost gimnazijcev in njihov odnos do profesorjev, šolskega reda in discipline

Podobe velmož – Ivan Grohar

Vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in način življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojni

Image10

Andrej NARED

Erazem (Pred)jamski – slovenski Robin Hood?

Avtor obravnava zgodbo o “zadnjem roparskem vitezu na Kranjskem”, ki je s pomočjo ljudske tradicije, Valvasorja in romantike 19. stoletja postala splošno poznana. Na podlagi ohranjenih virov ugotavlja, kaj je v tej zgodbi gotovega, kaj možnega in kaj izmišljenega oz. mitološkega, ob tem pa nastaja nova zgodba o Erazmu Jamskem. S pregledom dosedanjega pisanja o Erazmu pokaže tudi na genezo mita o klativitezu.


Andrej PANČUR

Na poti k modernemu nedeljskemu počitku

V letih 1867/68 je liberalna vlada v avstrijski polovici habsburške monarhije odpravila stare zakone o nedeljskem počitku, ki so bili še v tesni zvezi s posvečevanjem nedelj. Članek obravnava reakcijo katoliških in konservativnih krogov na Slovenskem, ki so se v skladu s širšimi avstrijskimi dogajanji borili za ponovno uvedbo posvečevanja nedelj. Leta 1885 jim je sicer uspelo uzakoniti moderni nedeljski počitek, zakonsko zapovedano posvečevanje nedelj pa je bilo dokončno stvar preteklosti. Avtor obravnava še boj za čim širši nedeljski počitek, ki je leta 1895 pripeljal do novega zakona.


Igor GRDINA

Slovenski spomini na včerajšnji svet

Prispevek predstavlja posamezne odlomke iz spominov in zapisov Josipa Vošnjaka (1834-1911), Frana Šukljeta (1849-1935) in Ivana Šušteršiča (1863-1925), ki so zaradi preseganja ozkih meja slovenske nacionalne politike zanimivi tudi za širši srednjeevropski prostor.


Igor GRDINA

Trompeta kliče ali Ivan in Klarica na manevrih

Najpomembnejši slovenski pisatelj Ivan Cankar (1876-1918) je leta 1898 za uprizoritev v ljubljanskem deželnem gledališču v slovenščino prevedel besedilo operete Victorja Rogerja Les 28 Jours de Clairette. Prevod je do letos, ko se je našel v arhivu ljubljanske opere, veljal za izgubljenega. V pričujoči razpravi je objavljen v celoti (razen dialogov, ki so najbrž izgubljeni za vedno).


Monika GOVEKAR-OKOLIŠ

Upornost gimnazijcev in njihov odnos do profesorjev, šolskega reda in discipline

Prizkaz gimnazijskega življenja na Slovenskem na prelomu iz 19. v 20. stoletje označuje upornost gimnazijcev in njihov odnos do profesorjev in šolskega reda. Opisani so primeri iz takratnega gimnazijskega življenja, ki kažejo, da so mladi tako v šoli kot tudi zunaj nje prihajali v konflikte. Vzroki so bili različni. Upirali so se individualno ali kolektivno, uspešno še pogosteje pa neuspešno. Z upornostjo so želeli izpostaviti lastno avtonomnost, ki je hkrati postajala značilnost njihove generacije.


Helena FILIPAS

Podobe velmož – Ivan Grohar

Avtorica predstavlja enega najpomembnejših slovenskih impresionističnih slikarjev, Ivana Groharja (1867-1911). V članku je opisana njegova življenska pot in njegov umetniški razvoj.


Božo REPE

Vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in način življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojni

Pisec v prispevku obravnava vpliv nakupovalnega turizma v Italiji in Avstriji na način življenja in kulturne spremembe v Sloveniji. Ugotavlja, da so prehodi meje, nakupovanja v tujini in potovanja pomembno sooblikovali življenski slog Slovencev v povojnih desetletjih. Izostrili so njihov čut za kvaliteto in vplivali na domačo proizvodnjo in trgovino, da se je vsaj poskušala približati zahodnim standardom. Nakupi so posredno tudi pritiskali na politiko, ki je vsaj deloma morala upoštevati potrošniške zahteve in se jim prilagajati.


 

Leave a Reply