Zgodovina za vse 2/1996

Avtorji:

Aleksander LAVRENČIČ

Jože MOŽINA

Jelka PIRKOVIČ

Igor GRDINA

Peter ŠTIH

Članki:

Ljudje z železnimi rokami in nogami

“Odpad k pravoslavju, to je k razkolništvu”

Mestno dvorano prenavljajo, mar ne?

Karantanski mit v slovenski kulturi

Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih!

Image6

Aleksander LAVRENČIČ

Ljudje z železnimi rokami in nogami

V članku je prikazan način življenja ob zgornjem toku Nadiže do 16. st. in dogodki iz 18. st., ki bi kmalu pripeljali do vojne. S pomočjo ohranjenega ustnega izročila, ki dopolnjuje arhivske podatke, so opisane nekatere navade in zgodovina teh krajev.


Jože MOŽINA

“Odpad k pravoslavju, to je k razkolništvu”

Leta 1889 so v Podragi na Vipavskem v zahodni Sloveniji pod vodstvom liberalno usmerjenih vaščanov, z odpadom od katolištva in prestopom v pravoslavje, izsilili župnijsko samostojnost. Na podlagi sodobnega časopisnega poročanja, škofijskega ter župnijskega arhivskega gradiva in ljudskega izročila se pred bralcem razkrije pripoved z izvirnim ljudsko-religioznim značajem. Opis upora leta 1889 in prizadevanj za cerkveno avtonomijo v desetletjih pred tem tvorijo predstavo o utripu neke – v verskem pogledu – nekoliko bolj problematične primorske vasi ob prelomu stoletja.


Jelka PIRKOVIČ

Mestno dvorano prenavljajo, mar ne?

V času župana Hribarja so začeli prenavljati veliko dvorano ljubljanskega magistrata. Mestni inženir je na podlagi Hribarjevega in Hraskyjevega gradbenega programa pripravil idejne načrte. Izvedbo so zaupali graškemu arhitektu Leopoldu Theyerju. Prenova je bila končana maja 1898. Predstavlja eno redkih ohranjenih reprezentančnih notranjščin historičnega sloga v Ljubljani.


Igor GRDINA

Karantanski mit v slovenski kulturi

Razprava obravnava pojavljanje karantanskega mita kot mita slovenske državnosti v slovenskem zgodovinopisju od konca 18. stoletja dalje ter njegove odmeve v opusih nacionalno reprezentativnih pesnikov, pisateljev, dramatikov, glasbenikov in slikarjev.


Peter ŠTIH

Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih!

O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem

Avtohtonistične teorije, ki se pri Slovencih vedno znova pojavljajo od časa romantike in narodnega preporoda v 19. stoletju naprej, so skušale dokazovati, da imajo Slovenci svoj izvor že v prazgodovini in da so že v tistem času poseljevali prostor, v katerem danes živijo. Zgodovino razumejo zelo poenostavljeno, v glavnem jim služi kot sredstvo narodne prebuje oz. afirmacije in s tem, ko hočejo nacionalni zgodovini naslikati podobo, ki je ta ni imela, ustvarjajo zgodovinski mit. Kritiki ni bilo težko pokazati na šibkost in nevzdržnost teh teorij.


 

Leave a Reply