Zgodovina za vse 1/1997

Avtorji

Aleksander ŽIŽEK

Andrej STUDEN

Marjan DRNOVŠEK

Tadeja TOMINŠEK RIHTAR

Darja KERÉC

Tone FERENC

Darja MIHELIČ

Članki

Begavčka …

Ustavite, ustavite železnega slona!

Amerika: raj za ženske

Pili smo vodo, polno škodljivega mrčesa

Nekaj malega o Madžarih, grofih in še čem

Kaj je bila ta ženska?

J’Accuse

Image7

Aleksander ŽIŽEK

Begavčka …

ali Zakaj so se irharski pomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji

Članek opisuje pobeg dveh potujočih irharskih pomočnikov iz Celja, kjer sta ju hotela njuna mojstra s silo (zaporom in tepežem) “prepričati”, naj nadaljujeta delo. Zaščito sta poiskala pri graškem irharskem cehu, ki je celjska mojstra poklical na odgovornost. Mojstra sta poiskala varstvo celjskega mestnega sveta, v vedno bolj živčno medsebojno obtoževanje pa je morala poseči državna oblast. Po enoletni preiskavi (1753) so na stvar v olajšanje vseh pozabili.


Andrej STUDEN

Ustavite, ustavite železnega slona!

Prihod južne železnice v naše kraje

Južna železnica je z Dunajem povezala Celje leta 1846, leta 1849 je bila speljana do Ljubljane, leta 1857 pa do Trsta. V vseh omenjenih mestih so na sijajno okrašenih kolodvorih ob prihodu prvega vlaka priredili veličastne sprejeme. Osrednji del razprave je posvečen zlasti razmišljanju, občutkom in vtisom naših prednikov nekaj let pred in po prihodu železnice v naše kraje.


Marjan DRNOVŠEK

Amerika: raj za ženske

Slovenske priseljenke v ZDA do prve svetovne vojne so številčno zaostajale za moškim svetom. Misijonarji Friderik Baraga, Franc Pirc in Jakob Trobec so pritegnili k sebi sestre, da so jim pomagale v gospodinjstvu in pri misijonarskem delu kot učiteljice, orglarke in cerkvene pevke. V času množičnega izseljevanja so odhajale na poziv mož, ki so se odločili za stalno naselitev v ZDA, dekleta pa za ženini. Mnoge ženske so se zaposlovale kot služkinje in kuharice, posebnost pa predstavlja val deklet iz Domžal in okolice (s Kranjske), ki so bile specializirane kot izdelovalke slamnikov. Zaposlile so se v tovarnah klobukov v New Yorku, Chicagu in Clevelandu. Ameriške Slovenke so se vključevale v izseljenska društva, delo Cerkve in na prelomu v dvajseto stoletje tudi v politično življenje. Bistveno pa je bilo, da so ženske v Ameriki zadihale svobodnejše, saj jih niso držale spone patriarhalnega življenja kot doma v Evropi.


Tadeja TOMINŠEK RIHTAR

Pili smo vodo, polno škodljivega mrčesa

H kulturni zgodovini ljubljanskega vodovoda in kanalizacije pred prvo svetovno vojno

Avtorica obravnava začetke razvoja vodovoda in modernega kanalizacijskega sistema v Ljubljani v obdobju od 1880 do 1910, ki sta položila temelje za izboljšavo sanitarnega in zdravstvenega stanja v mestu. Omogočila sta preskrbo z vodo neposredno v hiši, nadalje opremljenost z “angleškimi stranišči” na izplakovanje z vodo ter s kopalnicami, ki pa so bile zaenkrat še stvar prestiža. Povzročila sta torej, da so stare sanitarne nepravilnosti izginjale in se je začela oblikovati nova kvaliteta življenja v mestu.


Darja KERÉC

Nekaj malega o Madžarih, grofih in še čem

Preden je bilo Prekmurje priključeno h kraljevini SHS, je Sóbota imela status polruralnega trga, ki je štel blizu 3000 prebivalcev. Kljub “majhnosti” pa so Sóboto pretresala številna politična obračunavanja med Slovenci in Madžari ter Židi in katoliki. Navkljub nasprotjem pa so si pred prvo svetovno vojno med prebivalci Sóbote posebne simpatije pridobili grofje Szápáryji. Sáma Sóbota se je začela “kulturno” razvijati konec 19. stoletja “pod taktirko” lokalnih mogotcev, gospodarski razvoj pa je nastopil res šele v medvojnih letih.


Tone FERENC

Kaj je bila ta ženska?

Avtor po gradivu nemškega konzulata v Ljubljani, ki ga hrani Politični arhiv nemškega zunanjega ministrstva (Politisches Archiv Auswärtigen Amtes) v Bonnu, prikazuje obisk Marie Bognar, sodelavke Rdečega križa, leta 1941 v Ljubljani. S pomočjo poročil nemške in italijanske policije rekonstruira njeno življenje in delovanje. Toda odgovor na vprašanje, kaj je v resnici bila ta ženska in kaj je iskala v Ljubljani, še naprej ostaja skrivnost.


Darja MIHELIČ

J’Accuse

ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?

Prispevek opisuje in dokumentira eno od usod mnogih ljudi, ki po drugi svetovni vojni na Slovenskem niso hoteli skrivati ali celo zavreči svojega katoliškega svetovnonazorskega prepričanja. Oblast je zlasti pri javnih uslužbencih trpela le prikrito versko življenje, javnega pa ne. Nadležne vernike je šikanirala in jih je skušala načrtno javno očrniti s podtikanjem kaznivih dejanj, ki jih v resnici niso zagrešili.


 

Leave a Reply