Zgodovina za vse 1/1995

 Avtorji: 

Marta VERGINELLA


Anton ŠEPETAVC

Stane GRANDA

Ervin DOLENC

Darja MIHELIČ

Clemens WISCHERMANN

 Članki: 

Živi pomagajo živim, živi mrtvim, mrtvi živim in mrtvi mrtvim

Pijem, torej sem Slovenec

“Odločno zavračam da sem demokrat!”

Za menoj ne bodo farji pevali…za menoj bo šla muzika

“O stvareh, zaradi katerih ljudi, zlasti vladarje, hvalimo ali grajamo.”

Zgodovina mesta med okoljem in načinom življenja

Image3 

Marta VERGINELLA

Živi pomagajo živim, živi mrtvim, mrtvi živim in mrtvi mrtvim

Skrb za dušo v kmečkih oporokah s tržaškega podeželja

Z namenom, da bi svojim dušam olajšali bivanje v vicah, so breški oporočitelji in oporočiteljice iz okolice Trsta v 17. in 18. stol. Cerkvi zapuščali del svojega premoženja. Oporoka je bila tuzemsko sredstvo, ki je kmetom in kmeticam dovoljevalo, da so poskrbeli za svojo dušo. Na začetku 19. stol. so oporočitelji in oporočiteljice iz Brega še vedno izrekali poslednjo voljo z vidika krščanske dobre smrti, toda že sredi 19. stol. je vidna postopna laicizacija oporočnega akta. Skrb za krajšanje in lajšanje bivanja pokojnih v vicah, se je umikala v ozadje tako med obubožanimi kmeti kot med vrhnjo plastjo vaškega prebivalstva, v ospredje pa je stopala potreba po čim smotrnejšem vodenju domačega gospodarstva. Ob koncu 19. stol. so se oporočitelji in oporočiteljice odločili le za tolikšno število zadušnih maš, ki ni bremenilo denarnih zmogljivosti družine. Odmik od tradicionalnih vedenjskih obrazcev je bil v breških vaseh vzporeden s postopnim in nesunkovitim prodiranjem sekularizacije, ki je v prvi fazi potisnila versko čustvovanje iz javnega življenja v sfero intimne vernosti.


Anton ŠEPETAVC

Pijem, torej sem Slovenec

Ali alkoholizem kot fenomen in tabu slovenstva

Znano je, da je alkohol vsako leto tako ali drugače kriv za smrt kakšnih 2000! Slovencev. Potemtakem gotovo drži, da je alkoholizem ena najresnejših socialnih bolezni naroda, ki je o njem politik Fran Šuklje že davno tega napisal, da mu je “žeja prirojena”. (Pretirano) pitje je dejansko del slovenske folklore, temelj očitno sprevržene narodne identitete, ki v alkoholu vedno znova išče (in najdeva ?!) dokaz slovenstva: pijem, torej sem Slovenec; Slovenec sem, torej pijem. Skorajda nepregledna množica najrazličnejših “primerov” in na rob spomina odrinjenih “zgodb” ob v čudno pozabo potisnjenih “zapisov prednikov” priča, da gre za komaj doumljiv fenomen, ki bi potreboval celovitejše, vsestranske znanstvene analize. Vendar je z zadevo ravno narobe: o njej se sorazmerno malo govori. Sram? Otročji beg pred resnico? Zidealizirani avtostereotip, ki ne prenese nobene resnejše kritike? Tabu?


Stane GRANDA

“Odločno zavračam da sem demokrat!”

Podoba revolucije 1848/49 skozi usodo radovljiškega okrajnega sodnika Ignaca Guzlja

Avtor opisuje potek revolucije 1848/49 v Radovljici, podeželskem mestu na Kranjskem. Dogajanje spremlja skozi dejavnost tamkajšnjih uradnikov, ki so bili nosilci političnih aktivnosti. Vodil jih je okrajni sodnik I. Guzelj. Ta je bil v letih po revoluciji v preiskovalnem postopku ter prikrajšan pri napredovanjih v službi.


Ervin DOLENC

Za menoj ne bodo farji pevali…za menoj bo šla muzika

Politični boji in versko življenje na kranjskem podeželju v začetku stoletja

Politične razmere ob oblikovanju političnih strank na Kranjskem konec prejšnjega stoletja so na podeželju v veliki meri pogojevali lokalni osebni spori. Osebna nesoglasja in antipatije so pri delitvi na katoliško in liberalno stran močno posegala tudi v versko življenje posameznih lokalnih skupnosti. Na drugi strani pa je intenzivnost verskega življenja spet vplivala na politična razmerja znotraj teh skupnosti.


Darja MIHELIČ

“O stvareh, zaradi katerih ljudi, zlasti vladarje, hvalimo ali grajamo.”

O tradiciji zapravljivosti ljubljanske mestne vlade

Prispevek obravnava Ljubljano in nekdanje Ljubljančane oziroma njihove “mestne očete” v prvih stoletjih novega veka, zlasti (ne)varčnost njihovega finančnega poslovanja.


Clemens WISCHERMANN

Zgodovina mesta med okoljem in načinom življenja

Tendence sodobnega raziskovanja urbanizacije v Nemčiji

Avtor v razpravi pregledno predstavlja stanje sodobnih zgodovinskih raziskav mest in urbanizacije v Nemčiji. Ugotavlja, da je na tem področju mnogo narejenega, da pa v znanstvenem raziskovanju urbanizacije še dominirajo “stari modeli”, še vedno pa manjkajo zadovoljujoči koncepti raziskovanja “psihotopov” (A. Mitscherlich) modernega mesta.


 

Leave a Reply